Skoči na vsebino

NOVICA

8. 9. 2017

Sprejeto na 147. seji vlade

Ljubljana, 8. september 2017 – Vlada se je na današnji redni seji z delovnega področja ministrstva za finance poleg določitve začasnega zadržanja izvajanja proračuna, seznanila s stanjem in gibanjem davčnega dolga na dan 31. december 2016 ter sprejela 26. poročilo o poroštvu Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski in Grčiji. Sprejela je tudi stališče glede uvedbe vseevropskega produkta osebnega pokojninskega zavarovanja ter tri stališča glede odstopanja od direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Vlada je izvedla tudi prerazporeditev pravic porabe med Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter ministrstvom za okolje.

Vlada seznanjena s stanjem in gibanjem davčnega dolga na 31. december 2016

V letu 2016 se je skupni davčni dolg znižal za 4,8 %, aktivni davčni dolg pa za 9,2 %. Povečanje pobranih javnofinančnih prihodkov ob hkratnem zniževanju davčnega dolga tudi v letu 2016 kaže na učinkovitejše pobiranje dajatev in povečano plačilno disciplino pri plačevanju obveznih dajatev.

 

Na 31. december 2016 je davčni dolg znašal 1.320.723.417 evrov. V letu 2016 se je davčni dolg znižal za 65.941.629 evrov (4,8 %). Pri aktivnem dolgu je zaznati znižanje dolga za 69.320.540 EUR (9,2 %), pri pogojno izterljivem dolgu pa povečanje za 3.378.911 evrov (0,5 %).

 

Finančna uprava je pristojna za pobiranje dajatev, ki so prihodek štirih blagajn javnega financiranja, in sicer: proračuna države, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in proračunov občin. V letu 2016 je finančna uprava pobrala 14.603.678.755 evrov neto prihodkov za vse štiri blagajne javnega financiranja, kar je za 493.861.581 evrov (3,5 %) več kot v enakem obdobju preteklega leta.

 

Davčni dolg je sestavljen iz aktivnega dolga v višini 687.279.379 evrov (52 %) in pogojno izterljivega dolga v višini 633.444.038 evrov (48 %). Za aktivni dolg je značilno, da finančna uprava zoper dolžnike izvaja vse ukrepe, ki jih predvideva davčna zakonodaja, s ciljem poplačila dolga. Pri pogojno izterljivem dolgu je poplačilo dolga večinoma odvisno od dokončanja sodnih postopkov (prisilne poravnave, stečajnega postopka ipd). V pristojnosti sodišč je tudi izvršba aktivnega dolga, ki je zavarovano s hipoteko na nepremičnem premoženju.

 

Največji delež davčnega dolga pripada proračunu države, in sicer 66,7 %, medtem ko pripada blagajni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 20,2 % dolga, blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje 9,8 % dolga in proračunom občin 3,3 % dolga.

 

Pri oceni učinkovitosti pobiranja dajatev je poleg znižanja absolutnega zneska davčnega dolga v primerjavi s predhodnim obdobjem, treba upoštevati tudi relativno gibanje zneska dolga glede na pobrane javnofinančne prihodke. Delež dolga v letno pobranih javnofinančnih prihodkih je v letu 2015 prvič v zadnjih letih padel pod 10 %, in sicer na 9,8 % (v letu 2014 je znašal 10,4 odstotka). V letu 2016 beležimo nadaljnje znižanje deleža na 9 %. Povečanje pobranih javnofinančnih prihodkov ob hkratnem zniževanju davčnega dolga tudi v letu 2016 kaže na učinkovitejše pobiranje dajatev in povečano plačilno disciplino pri plačevanju obveznih dajatev.

 

Vlada sprejela 26. poročilo o poroštvu Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski in Grčiji

Vlada je na današnji redni seji sprejela 26. poročilo o poroštvu Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki.

 

Slovenija v skladu z zakonom o poroštvu daje za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju poroštvo za obveznosti družbe Evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF):

-          za vse najete kredite, izdane dolžniške vrednostne papirje in druge sklenjene posle (instrumenti financiranja) v okviru programa financiranja iz 4. člena zakona, za namen dajanja posojil in drugih oblik finančne pomoči (finančna pomoč) državam članicam evroobmočja v finančnih težavah;

-          za posamezne instrumente financiranja izven programa financiranja iz 4. člena zakona, za namen finančne pomoči državam članicam evroobmočja v finančnih težavah;

-          za glavnice in pripadajoče obresti ter stroške finančnih poslov, povezanih z instrumenti financiranja in pridobitvijo ter ohranitvijo njihove visoke bonitetne ocene (finančni posli).

 

Pri tem celotni obseg poroštva Slovenije po zakonu znaša skupaj do 3,664 milijarde evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in stroški instrumentov financiranja oziroma finančnih poslov.

 

Skladno s poroštveno pogodbo (Deed of Guarantee) države dajalke poroštva, vključno s Slovenijo izdajo poroštva za finančne instrumente, ki jih izdaja družba EFSF, v višini njihovega deleža v posamezni izdaji povečanega na 120% oziroma do 165% za izdaje po uveljavitvi sprememb EFSF sporazuma. Namen povečanja deleža je pridobitev in ohranjanje najboljše bonitetne ocene družbe EFSF, saj omogoča, da je v primeru nastanka plačilne nesposobnosti katere od držav članic dajalk poroštva, posamezna izdaja zavarovana s poroštvi ostalih držav članic dajalk poroštva do 120% oziroma do 165% njihovega deleža v posamezni izdaji. Ne glede na navedeno, pa celotni obseg poroštva Slovenije ne presega skupne višine 3,664 milijarde evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in stroški instrumentov financiranja oziroma finančnih poslov.

 

Finančne instrumente lahko, v skladu s sprejetim programom financiranja, izdaja družba EFSF v posameznih izdajah, katerih skupna vrednost glavnice v primeru finančne pomoči Irski, Portugalski republiki in Grčiji ne sme presegati 241 milijard evrov.

 

Za zagotavljanje finančne pomoči je imela družba EFSF 30. junija 2017 izdanih 53 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 203,98 milijard evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije 1,03 milijarde evrov (glavnica). S povečanjem deleža v posamezni izdaji na 120% oziroma do 165% (za izdaje vrednostnih papirjev po 18. 10. 2011) pa se poroštvo Slovenije poveča na 1,65 milijarde evrov glavnice, ki ji je potrebno prišteti natečene obresti.

 

Sprejeto stališče glede uvedbe vseevropskega produkta osebnega pokojninskega zavarovanja

Vlada je na današnji redni seji določila predlog stališča Slovenije glede predloga Evropske komisije o uvedbi novega vseevropskega produkta osebnega pokojninskega zavarovanja, ki bi dopolnil ponudbo obstoječih dodatnih pokojninskih zavarovanj in ostalih oblik varčevanj za starost. Predlog stališča bo vlada poslala državnemu zboru.

 

Predlog Komisije za sprejetje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu predvideva uvedbo novega vseevropskega produkta osebnega pokojninskega zavarovanja, ki bi dopolnil ponudbo obstoječih dodatnih pokojninskih zavarovanj in ostalih oblik varčevanj za starost. Namen je zagotoviti, da se vlagatelji v pokojninske produkte v celoti zavedajo njihovih ključnih značilnosti. Predlog uredbe uvaja možnost izbire glede naložbene politike med varno standardno naložbeno možnostjo in alternativnimi možnostmi z različno stopnjo tveganj in donosa. Produkt bo prenosljiv po vsej Evropski uniji, zagotovljena bo preglednost stroškov in možnost zamenjave, z navzgor omejenimi stroški.

 

Dovoljenja za opravljanje dejavnosti ponudnika takega produkta bo izdajal samo en organ Evropske unije, in sicer Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine.

 

Predlog uredbe vzpostavlja ravnovesje med javnim interesom, zaščito vlagateljev, povezanimi stroški ter sledi ciljem po krepitvi varčevanja za starost v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja z namenom, da si posameznik zagotovi dodaten prihodek v starosti. Zaradi zadevnega predloga uredbe bi imeli ponudniki (vključno z zavarovatelji, pokojninskimi skladi, investicijskimi podjetji, bankami in upravitelji premoženja) z dovoljenjem v skladu s sektorskimi ureditvami EU možnost, da oblikujejo vseevropske osebne pokojninske produkte na podlagi sklopa skupnih značilnosti. Ker so ponudniki, kot so upravitelji premoženja, pogosto mala in srednje velika podjetja, bi lahko to pozitivno vplivalo nanje, saj bodo ustvarjene nove poslovne priložnosti. Poleg tega bi predlog uredbe lahko pozitivno vplival na mala in srednje velika podjetja, saj bi izkoristil dodatne zasebne prihranke in sredstva usmeril v gospodarstvo ter ustvarjanje dodatnih virov financiranja, ki koristijo malim in srednje velikim podjetjem. Pobuda bi tudi pomagala samozaposlenim osebam povečati njihove možnosti za varčevanje za upokojitev.

 

Vlada izvedla prerazporeditev pravic porabe

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izvedla prerazporeditev pravic porabe med Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in ministrstvom za okolje.

 

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko predlaga prerazporeditev pravic porabe v višini 2.063.051,34 EUR, in sicer iz svojega finančnega načrta, proračunske postavke slovenske udeležbe, na proračunski postavki za sistemske korekcije pri Ministrstvu za okolje in prostor.

 

S predlagano prerazporeditvijo pravic porabe se bodo zagotovila potrebna sredstva za kritje sistemske korekcije pri MOP. Sistemska korekcija se zahteva za projekte, ki so bili začrtani/pripravljeni in odobreni že v finančni perspektivi 2007-2013, projekti pa so bili nato prioritetno obravnavani v novi finančni perspektivi (sistemska korekcija zaradi določb inženirske zbornice – IZS korekcija). Ureditev je nujna, da se lahko nadaljujejo izplačila upravičencem in da se hkrati še v mesecu septembru certificira izdatke.

 

Vlada ne nasprotuje Litvi, da uporabi ukrep odstopanja od Direktive o DDV

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbenega sklepa 2011/335/EU o dovoljenju Litvi za uporabo ukrepa, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki mu Slovenija ne nasprotuje.

 

Litva je zaprosila za dovoljenje, da bi še naprej oproščala plačila DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 45.000 EUR.

 

Direktiva 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), pod naslovom XII v poglavju 1 določa, da lahko države članice uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, vključno z morebitno oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da davčnim zavezancem ni treba obračunavati DDV na dobavljeno blago, zato pa ne morejo odbiti vstopnega DDV. 

 

Litvi je bilo tako odstopanje prvič odobreno z Izvedbenim Sklepom Sveta 2011/335/EU ter podaljšano z Izvedbenim Sklepom Sveta 2014/795/EU do 31. decembra 2017.

 

S predlaganim Izvedbenim Sklepom Sveta se Litvi dovoljuje nadaljnja uporaba ukrepa odstopanja do 31. decembra 2020 ali do začetka veljavnosti direktive o spremembi določb Direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja.

 

Vlada ne nasprotuje Poljski, da uporabi ukrep odstopanja od Direktive o DDV

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Poljski, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki mu Slovenija ne nasprotuje.

 

Poljska je v skladu s 395. členom Direktive Sveta 2006/112/ES (Direktiva o DDV) Komisijo zaprosila za dovoljenje o uporabi ukrepa, ki odstopa od 193. člena Direktive o DDV in določa, da je davčni zavezanec, ki dobavlja blago in storitve, po splošnem pravilu zavezan k plačilu davka na dodano vrednost (DDV).

 

Odobritev odstopanja Poljska zahteva, da bi lahko uporabila mehanizem obrnjene davčne obveznosti - t.j. uzakonila prenos obveznosti plačila davka na dodano vrednost (DDV) od davčnega zavezanca, ki opravi dobavo, na davčnega zavezanca, kateremu se dobave opravijo - v primeru dobav vseh trdih diskov, vključno polprevodniških diskov in magnetnih trdih diskov (v nadaljevanju: trdi diski), ki po veljavni ureditvi niso zajete v 199.a člen Direktive o DDV.

 

Ukrep se obravnava kot ukrep za preprečevanje širjenja goljufij (tipa "neobstoječega trgovca") v zvezi z DDV v zadevnem Sektorju. Na podlagi informacij Poljske mehanizem goljufij deluje tako, da goljufivi operaterji registrirajo subjekte pod določenim naslovom (z virtualnim sedežem oz. pogostimi spremembami le-tega in pomanjkljivo dokumentacijo)in nekaj časa oddajajo napovedi. Ti subjekti nato počakajo primeren trenutek, da izvedejo več velikih domačih transakcij (dobav), pri čemer poberejo DDV od svojih kupcev in nato zaprejo svoje podjetje brez plačila zadevnega DDV v proračun. Takšna praksa ima zaradi svojih razsežnosti neposreden in zelo negativen učinek na distributerje tega gospodarskega sektorja, ki ne sodelujejo v zadevnih goljufijah ter tudi vodi do zmanjšanja prihodkov iz DDV. Na Poljskem mehanizem obrnjene davčne obveznosti na podlagi 199.a člena Direktive o DDV sedaj zajema več elektronskih izdelkov (pametne telefone, prenosne računalnike, igralne konzole, procesorje itd.)

 

Poljska utemeljuje, da je sicer že sprejela številne ukrepe za boj proti tovrstnim goljufijam (reformo davčne uprave za usmeritev sredstev v boj proti goljufijam, uvedba enotnega revizijskega spisa, obvezni mesečni obračuni DDV, uvedba upravnih kazni itd.), potekajo pa tudi nadaljnje reforme (kot npr. prostovoljni sistem deljenega plačila), toda dokler ti ukrepi ne zagotovijo dejanskih rezultatov, pa Poljska meni, da je potrebna dodatna podpora v obliki začasnih ukrepov, kot je tudi predmetna uvedba širitve mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

 

Vlada ne nasprotuje Romuniji, da uporabi ukrep odstopanja od Direktive o DDV

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Romuniji, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki mu Slovenija ne nasprotuje.

 

Romunija je zaprosila za dovoljenje, da bi davčne zavezance, katerih letni promet ne presega določenega praga, še naprej oproščala obveznosti v zvezi z DDV ter da bi zvišala prag oprostitve s 65.000 evrov na 88.500 evrov .

 

Direktiva 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), pod naslovom XII v poglavju 1 določa, da lahko države članice uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, vključno z morebitno oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da davčnim zavezancem ni treba obračunavati DDV na dobavljeno blago, zato pa ne morejo odbiti vstopnega DDV. 

 

Romuniji je bilo na podlagi Izvedbenega sklepa Sveta 2012/181/EU prvič dovoljeno, da uporablja višji prag in tako oprosti plačila DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 65.000 evrov. Ta ukrep je bil podaljšan z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/931/EU, ki bo prenehal veljati 31. decembra 2017.

 

S predlaganim Izvedbenim sklepom Sveta se Romuniji dovoljuje oprostitev plačila DDV za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska v nacionalni valuti v vrednosti 88 500 evrov, in sicer do 31. decembra 2020 ali do začetka veljavnosti direktive o spremembi določb Direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

 

Služba za odnose z javnostmi