Skoči na vsebino

NOVICA

11. 7. 2017

Finančni ministri EU pozvali k nadaljnjemu ukrepanju za zmanjšanje slabih posojil

Bruselj, 11. julij 2017 – Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju obravnavali poročilo o akcijskem načrtu za zniževanje slabih posojilih in pozvali k nadaljnjemu ukrepanju za zmanjšanje njihovega obsega. Slovenija je na tem področju v minulih letih opravila dobro delo, podpira pa tudi dodatne ukrepe na evropski ravni. Bančno je bilo obarvano tudi ponedeljkovo zasedanje evroskupine, na katerem so se ministri seznanili z nedavnim dogajanjem v bančnem sektorju, razpravljali pa so tudi o nacionalnih insolvenčnih praksah, povezanih s slabimi posojili.

Foto: MF

Potem ko so finančni ministri EU junija na kratko izmenjali mnenja o poročilu podskupine odbora za finančne storitve, ki se nanaša na zmanjšanje obsega slabih posojil v bankah, so tokrat opravili vsebinsko razpravo in sprejeli več sklepov s pozivi pristojnim institucijam in državam članicam k dodatnemu ukrepanju. Obseg slabih posojil v EU namreč ostaja na zgodovinsko visoki ravni – znaša več kot 1000 milijard evrov oz. prek sedem odstotkov BDP EU.

 

Slovenija je z ustanovitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank pomembno prispevala k znižanju slabih posojil v bančnem sektorju - delež terjatev v zamudi nad 90 dni je marca letos po definiciji Banke Slovenije padel na 5,2 odstotka, po širši definiciji Evropskega bančnega organa pa aprila letos na 7,9 odstotka. V sodelovanju s Svetovno banko in bankami je bil pripravljen tudi priročnik za upravljanje slabih posojil v mikro, malih in srednje velikih podjetjih.

 

Z bančnimi temami se je v ponedeljek ukvarjala tudi evroskupina, ki se je seznanila z nedavnim dogajanjem v evropskem bančnem sektorju. Pristojne institucije, ki so sodelovale pri sprejemanju odločitev glede treh italijanskih in ene španske banke, so zagotovile, da so bile vse odločitve sprejete v skladu z zakonodajo EU ter pravili, ki veljajo na področjih reševanja bank in državne pomoči.

 

Razprava je hkrati potrdila, da je bančna unija še v izgradnji in da je potrebno določene rešitve še izboljšati. V tem okviru je bil med drugim izpostavljen pomen harmonizacije nacionalnih insolvenčnih okvirov, pa tudi boljše ujemanje pravil s področja sanacije in reševanja bank ter državnih pomoči. Vse te izkušnje se bodo upoštevale pri dokončanju bančne unije, Evropska komisija pa bo prihodnje leto preučila, ali so potrebne spremembe direktive o sanaciji in reševanju bank (BRRD). Stališče Slovenije je, da je za verodostojnost bančne unije ključno, da se pravila glede reševanja bank v enakih primerih uporabljajo enako.

 

Finančni ministri EU so se seznanili tudi s predlogom sprememb direktive glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja, ki ga je Evropska komisija predstavila konec junija. Predlog predvideva, da bi morali posredniki, kot so davčni in finančni svetovalci, revizorji in računovodje, davčnim organom v državah članicah obvezno razkriti potencialno agresivne čezmejne aranžmaje davčnega načrtovanja. Davčni organi bi te informacije četrtletno avtomatično izmenjevali z drugimi davčnimi organi v EU.

 

Končni cilj zakonodajnega predloga je,  da se oblikuje mehanizem, ki bo posrednike odvračal od oblikovanja in trženja takih aranžmajev. Kot je pojasnil evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici, je afera Panama Papers pred leti razkrila, kako razširjene so prakse izogibanja davkom. EU je v minulih letih sicer naredila velik napredek na področju davčne transparentnosti, vendar se njene ambicije s tem niso končale.

 

Delo na tehnični ravni se bo začelo v prihodnjih dneh. Slovenija predlog sprememb direktive še preučuje, se pa tudi na tem področju zavzema za to, da so predlogi sprememb dodelani in da jih je v praksi možno izvajati.

 

Ministri so potrdili sklepe o vmesnem poročilu o  dokončanju unije kapitalskih trgov. S sklepi je potrjenih devet novih prednostnih ukrepov, ki jih je junija predlagala Evropska komisija; med drugim povečanje pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, pregled bonitetne obravnave investicijskih podjetij in predstavitev ukrepov za podporo sekundarnim trgom slabih posojil.

 

Slovenija je sklepe podprla iz prepričanja, da razvoj kapitalskih trgov lahko pomembno prispeva k zagotavljanju alternativnih virov financiranja in ustvarjanju več priložnosti za potrošnike in institucionalne vlagatelje. Slovenija podpira pospešitev izvajanja akcijskega načrta za vzpostavitev kapitalskih trgov, natančneje pa se bo do na novo predlaganih ukrepov opredelila po oblikovanju podrobnih (zakonodajnih) predlogov komisije.

 

Služba za odnose z javnostmi