Skoči na vsebino

NOVICA

6. 7. 2017

Sprejeto na 142. seji vlade

Ljubljana, 6. julij 2017 - Vlada se je na današnji redni seji s področja dela ministrstva za finance seznanila z letnim poročilom agencije za nadzor nad revidiranjem, poročilom o nadzoru nad DUTB in z informacijo o pomenu omejitve rasti stroškov staranja prebivalstva. Vlada je sprejela ugovor na predlog revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa proračuna za 2016, imenovala predstavnika v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu in odgovorila na tri poslanska vprašanja.

Vlada seznanjena z letnim poročilom agencije za nadzor nad revidiranjem

Vlada se je danes seznanila z letnim poročilom Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2016, ki ga je sprejel strokovni svet agencije. Soglašala je tudi, da se akumuliran presežek agencije na dan 31. decembra 2016 v višini 34.615 evrov nameni za opravljanje in razvoj njene dejavnosti.

Agencija v letnem poročilu navaja, da so bili lani v celoti doseženi vsi cilji, ki si jih je zadala:

-       samostojno opravljanje nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev;

-       nadzor nad Slovenskim inštitutom za revizijo pri izvajanju nadzora nad kakovostjo revidiranja pooblaščenih revizorjev, revizijskih družb in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti;

-       preveritev pravilnosti izdaje dovoljenj in podaljšanj dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;

-       zagotovitev kakovosti izobraževanja za pridobitev strokovnega naziva pooblaščeni revizor in pooblaščeni ocenjevalec vrednosti;

-       zagotovitev kakovosti stalnega (dodatnega) izobraževanja pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev.

Kljub temu da ima agencija kot edini nadzorni organ pristojnost za izrekanje ukrepov nadzora na podlagi kršitev pravil revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki jih je ugotovil Slovenski inštitut za revizijo, in da je njena osnovna pristojnost nadzor nad izvajanjem nalog inštituta, je agencija v letu 2016 opravila tudi štiri neposredne nadzore nad revizijskimi družbami in 12 nadzorov nad pooblaščenimi revizorji oz. revizijskimi družbami na podlagi prejetih prijav z namenom preveritve morebitnih kršitev pravil revidiranja. Agencija je tudi lani preverila celotno nadzorno dokumentacijo subjektov nadzora, ki jo je prejela od inštituta.

V letu 2016 je bilo s strani agencije in inštituta skupaj neposredno nadzorovanih 29 pooblaščenih revizorjev (to pomeni 22 odstotkov vseh aktivnih pooblaščenih revizorjev, ki opravljajo revizije računovodskih izkazov), 13 revizijskih družb (25 odstotkov vseh revizijskih družb z veljavnim dovoljenjem za opravljanje storitev revidiranja v Sloveniji) in 16 pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti (12 odstotkov vseh pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti).

Poleg neposrednega nadzora nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji agencija opravlja tudi posredni nadzor nad spoštovanjem določb zakona o revidiranju, in sicer na podlagi pregleda iz obveznega letnega poročanja revizijskih družb, obveznega mesečnega poročanja revizijskih družb, objave preglednega poročila ter obvestila o razrešitvah revizijskih družb.

V letu 2016 je agencija izdala 100 upravnih aktov nadziranim osebah, in sicer 14 upravnih aktov pooblaščenim revizorjem, 66 upravnih aktov revizijskim družbam in 20 upravnih aktov pooblaščenim ocenjevalcem.

 

Vlada seznanjena s poročilom o nadzoru nad DUTB

Ljubljana, 6. julij 2017 – Vlada se je danes seznanila s poročilom ministrstva za finance o opravljenem nadzoru nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in izdanih pisnih usmeritvah za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2017. DUTB je v obdobju poročanja po oceni ministrstva dosegla ključne cilje.

Nadzor nad DUTB v skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank izvaja ministrstvo za finance. Slednje lahko da DUTB usmeritve, ki jih mora ta upoštevati. Usmeritve so splošne in ne smejo biti navodilo za ravnanje v posameznem primeru. Če ministrstvo v postopku nadzora ugotovi, da je član upravnega odbora kršil svojo dolžnost, o kršitvi nemudoma obvesti vlado.

DUTB v obdobju poročanja po oceni ministrstva dosega ključne cilje in uresničuje strateške usmeritve, zlasti unovčuje premoženje v skladu z določbami zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Skupaj je tako DUTB v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila 111,9 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja, kar predstavlja 5,5 odstotka celotne prenosne vrednosti portfelja.

1. februarja je DUTB izvedla predčasno poplačilo 168 milijonov evrov finančnih obveznosti do sindikata slovenskih bank. Po delnem poplačilu znaša odprti znesek dolgoročnega posojila sindikata slovenskih bank še 187 milijonov evrov. DUTB je pridobila likvidna sredstva za poplačilo finančnih obveznosti iz sredstev prejete dokapitalizacije, ki jo je konec decembra lani prejela od RS v višini 50 milijonov evrov, in z upravljanjem sredstev v decembru lanu in januarju letos, ko je zaključila več prodajnih postopkov.

DUTB je februarja ministrstvu predložila tudi finančni načrt za leto 2017, ki vključuje finančne napovedi za obdobje do konca leta 2022, potrdil pa ga je upravni odbor. Aprila je DUTB končala pripravo letnega poročila za leto 2016. Upravni odbor ga je potrdil in skupaj s predlogi skupščinskih sklepov v začetku maja prek ministrstva poslal v sprejetje vladi.

Upravni odbor DUTB je na seji 23. februarja izvolil novega predsednika upravnega odbora in novega predsednika revizijske komisije. Predsednik upravnega odbora je postal Miha Juhart, podpredsednik pa ostaja Janez Širovnik. Za novega predsednika revizijske komisije je bil imenovan Mitja Križaj.

Vlada je 6. marca 2015 odločila, da se Janeza Širovnika na predlog ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo s 1. aprilom 2015 imenuje za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB, in sicer za obdobje do 31. decembra 2017. Glede na to, da se Janezu Širovniku konec letošnjega leta izteče mandat, je finančno ministrstvo seznanilo gospodarsko ministrstvo, da bo treba sporočiti kandidata za naslednje petletno obdobje v rokih, ki bodo omogočali pravočasno izpeljavo vseh postopkov za njegovo imenovanje.

 

Vlada seznanjena z informacijo o pomenu omejitve rasti stroškov staranja prebivalstva

Vlada se je danes seznanila z informacijo o pomenu omejitve rasti stroškov staranja prebivalstva za fiskalno konsolidacijo v naslednjih letih, ki jo je pripravila delovna skupina za projekcije izdatkov povezanih s staranjem prebivalstva. Skupina je podala strokovno mnenje, da bi sprejetje ukrepov, povezanih s staranjem prebivalstva in ukrepov za povečanje delovne aktivnosti ter produktivnosti zaposlenih najpozneje do septembra 2017, z učinkom predvsem po letu 2020, zajezilo rast izdatkov povezanih s staranjem prebivalstva.

Vlada se je na današnji redni seji seznanila z informacijo o pomenu omejitve rasti stroškov staranja prebivalstva za fiskalno konsolidacijo v naslednjih letih, ki jo je pripravila delovna skupina za projekcije izdatkov povezanih s staranjem prebivalstva. Vlada je omenjeno delovno skupino ustanovila januarja 2013 in hkrati določila njene glavne naloge:

  • priprava in obravnava metodoloških gradiv in podatkov, ki jih v okviru delovanja Skupine za staranje (AWG) pri Odboru za ekonomsko politiko (EPC) Slovenija posreduje Evropski komisiji;
  • priprava dolgoročnih projekcij pokojninskih izdatkov in usklajevanje priprave podatkovnih baz za projekcije javnih izdatkov za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila brezposelnim;
  • obveščanje resornih ministrstev in pristojnih organov o rezultatih dolgoročnih projekcij vseh javnih izdatkov povezanih s staranjem.

Skupina v tokratni informaciji za vlado poudarja, da načrtovanje na področju javnih financ zahteva določitev smeri in poti za zagotavljanje njihove dolgoročne vzdržnosti. To pomeni, da morajo ekonomske politike, ki se oblikujejo kot kratkoročni ukrepi, sočasno slediti tudi srednjeročnim in dolgoročnim ciljem. Dolgoročna vzdržnost javnih financ zahteva ukrepe in reforme, ki zagotavljajo vzdržno raven javnega dolga in temu prilagojene letne salde javnih financ na ravni sektorja država. Delovna skupina v svojem strokovnem mnenju opozarja, da bi sprejetje ukrepov, povezanih s staranjem prebivalstva in ukrepov za povečanje delovne aktivnosti ter produktivnosti zaposlenih najpozneje do septembra 2017, z učinkom predvsem po letu 2020, zajezilo rast izdatkov povezanih s staranjem prebivalstva.

Po mnenju delovne skupine projekcije izdatkov, povezanih s staranjem prebivalcev, ob ohranjanju nespremenjenih politik opozarjajo na tveganje povečanja teh izdatkov glede na BDP po letu 2020 in še izraziteje na dolgi rok. Njihov vpliv pa ni le dolgoročen, preko vključenosti v izračun ciljnega strukturnega salda namreč te projekcije vplivajo na tekočo javnofinančno in ekonomsko politiko. Delovna skupina tako dodaja, da bi sprejetje ukrepov za prilagoditev pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe zajezilo rast stroškov povezanih s staranjem prebivalstva. Prav tako bi sprejem posameznih ukrepov do septembra 2017, ko Evropska komisija zaključuje pripravo novih projekcij, lahko bistveno vpliva na zniževanje pritiska na javne finance in s tem na zahtevan fiskalni napor v naslednjih letih.

 

Vlada sprejela ugovor na predlog revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa proračuna za 2016

Vlada je na današnji redni seji sprejela ugovor na predlog revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2016. Vlada je odločila, da ne bo upoštevala predlaganih popravkov revizorja iz predloga revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2016, razloge za neupoštevanje popravkov revizorja pa je vlada podrobneje obrazložila v ugovoru. Vlada je določila tudi dokončen predlog zaključnega računa proračuna za leto 2016, ki ga bo poslala računskemu sodišču.

Računsko sodišče je 29. junija 2017 vladi, ministrstvom in vladnim službam ter bivšim odgovornim osebam posredovalo predlog revizijskega poročila o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2016. Skladno z zakonom o računskem sodišču lahko revidiranec in odgovorna oseba revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, vloži ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila v roku osmih dni po prejemu predloga poročila vloži ugovor. V skladu z zakonom o javnih financah mora vlada najpozneje v ugovoru na predlog revizijskega poročila odločiti, katere popravke revizorja bo upoštevala in na kakšen način ter določiti dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna, ki ga potem pošlje računskemu sodišču.

Odziv vlade je pripravljen na podlagi prispevkov posameznih ministrstev. Ugovori in argumenti posameznih ministrstev tako predstavljajo ugovor vlade na ugotovitve računskega sodišča na splošni del zaključnega računa in na pravilnost izvršitve. Vlada je tako potrdila tudi dokončen predlog zaključnega računa proračuna za leto 2016, pri čemer ni upoštevala nobenega popravka revizorja.

 

Vlada imenovala predstavnika v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu

Vlada je na današnji redni seji za predstavnika Slovenije v Skupini Svetovne banke in Mednarodnem denarnem skladu imenovala mag. Roberta Rampreta. V obdobju od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2020 bo opravljal funkcijo svetovalca izvršnega direktorja konstituence Avstrije, Belgije, Belorusije, Češke, Kosova, Luksemburga, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Turčije.

Slovenija je v zvezi  z  uresničevanjem  svojih  pravic  in  obveznosti, ki izvirajo iz članstva v Svetovni banki, 10. oktobra 2014 pristopila k sporazumu med državami konstituence, v kateri so poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Belorusija, Češka, Kosovo, Luksemburg, Madžarska, Slovaška in Turčija. Sporazum je sklenjen za obdobje desetih let, od 1. novembra 2014 do 31. oktobra 2024. Konstituenčni sporazum Sloveniji zagotavlja mesto polovice svetovalca izvršnega direktorja Svetovne banke. Tako ima Slovenija v desetletnem obdobju veljavnosti sporazuma za pet let zagotovljenega svojega predstavnika v Svetovni banki, in sicer od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2022. Ker Slovenija od 1. novembra 2014 nima zagotovljenega stalnega predstavnika v Svetovni banki in stalnega predstavnika v Mednarodnem denarnem skladu hkrati, na podlagi dogovora med Banko Slovenije in ministrstvom za finance o skupnem predstavniku Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, predstavnik Slovenije v konstituenčni pisarni Svetovne banke pokriva tudi področje Mednarodnega denarnega sklada in obratno. Banka Slovenije in ministrstvo za finance izmenično predlagata skupnega predstavnika Slovenije, in sicer ob upoštevanju dogovorjenih konstituenčnih sporazumov za obdobje največ treh let.

Mag. Robert Rampre ima primerne izkušnje in znanja s področja mednarodnih financ, še posebej glede delovanja Svetovne banke. Kot uslužbenec ministrstva za finance je v Sektorju za mednarodne finančne odnose od leta 2007 zadolžen za spremljanje Mednarodnega združenja za razvoj kot dela skupine Svetovne banke in sodelovanje Slovenije pri iniciativi Multilateralnega odpisa dolgov. Kot član pogajalske skupine je sodeloval v pogajanjih od 15. do 18. polnitve Mednarodnega združenja za razvoj in od 5. do 7. polnitve Sklada za Svetovno okolje, ki ga finančno upravlja Svetovna banka. V imenu Slovenije je sodeloval pri pogajanjih in usklajevanjih konstituenčnega sporazuma Svetovne banke za obdobje od 2014 do 2024 in organizaciji mednarodne konference Svetovne banke ABCDE, ki je potekala leta 2007 na Bledu. Prav tako je namestnik člana Odbora Sklada za spodbujanje naložb Evropske investicijske banke v državah Afrike, Karibov in Pacifika, spremlja delovanje Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, ki skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, na podlagi poroštva držav članic evra, zagotavlja finančno pomoč državam članicam območja evra v finančnih težavah, in sodeluje v odborih Skupnega evropskega sklada za Zahodni Balkan, za financiranje razvojnih projektov mednarodnih in bilateralnih finančnih institucij v tej regiji. Mag. Robert Rampre izpolnjuje tudi potrebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uslužbenci pisarne konstituence izvršnega direktorja skupine Svetovne banke. Glede na znanje in delovne izkušnje je upravičeno pričakovati, da bo uspešno opravljal naloge svetovalca izvršnega direktorja in za Slovenijo spremljal delovanje Mednarodnega denarnega sklada.

 

Vlada odgovorila na pobudo Luke Mesca

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko pobudo poslanca Luke Mesca v zvezi z ustavitvijo privatizacije Nove Ljubljanske banke in Abanke.

Mesec v poslanski pobudi navaja vrsto trditev, ki kažejo na popolno nepoznavanje in nerazumevanje pravil, ki v Evropski uniji urejajo dodelitev državne pomoči. Zato mu vlada, kljub temu, da so bila tovrstna pojasnila v obdobju zadnjih treh let v okviru odgovorov na pisna poslanska vprašanja že večkrat dana, ponovno pojasnjuje dejstva in okoliščine, zaradi katerih je v letih 2013 in 2014 prišlo do državne pomoči bankam v težavah.

V skladu s 3. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ima Evropska unija izključno pristojnost urejati vprašanja, povezana s konkurenco. V 107. členu PDEU je tako navedeno, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva z notranjim trgom. Državna pomoč je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, če prizadene trgovino med državami članicami. Tretji odstavek 107. člena PDEU še določa, da je državna pomoč dovoljena, če gre za »pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice«.

Kot odziv na zadnjo finančno krizo je Evropska komisija finančno stabilnost določila za splošni cilj, pri čemer si prizadeva za čim večjo omejitev državne pomoči ter izkrivljanja konkurence med bankami v državah članicah. Z vidika finančne stabilnosti je treba preprečiti večje negativne učinke, ki bi lahko nastali zaradi propada kreditne institucije, in zagotoviti, da bančni sistem kot celota še naprej zagotavlja zadostna posojila realnemu gospodarstvu. Ta splošni cilj je izražen z možnostjo dostopa bank v težavah do državne pomoči, kadar je to nujno za finančno stabilnost.

Od začetka finančne krize je Evropska komisija sprejela sedem sporočil o državnih pomočeh finančnim institucijam. V teh sporočilih so navedena podrobna navodila glede meril združljivosti državne pomoči z notranjim trgom v skladu s 107. členom PDEU. Sporočila Evropske komisije zagotavljajo celovit okvir za usklajeno ukrepanje v podporo finančnemu sektorju, da bi se zagotovila finančna stabilnost, hkrati pa čim bolj zmanjšalo izkrivljanje konkurence med bankami in v državah članicah na enotnem trgu. Opredeljujejo pogoje dostopa do državne pomoči in zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da bi bila takšna pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi načel o državni pomoči iz PDEU. Za odobritev državne pomoči morajo državni organi predložiti načrt prestrukturiranja kreditne institucije, na podlagi katerega Evropska komisija oceni primernost ukrepov pomoči.

Dokapitalizacija kot najpogostejša oblika državne pomoči ter drugi ukrepi so običajno odobreni z namenom kritja kapitalskega primanjkljaja banke. Evropska komisija te ukrepe odobri šele, ko zadevna država članica dokaže, da so se v največji možni meri uporabili vsi ukrepi za omejitev pomoči na najmanjši potrebni znesek.

Pri presoji upravičenosti državne pomoči, namenjeni prestrukturiranju tako podjetij kot tudi bank, so eden bistvenih elementov tudi ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence (izravnalni ukrepi). Izravnalni ukrepi pomenijo ublažitev negativnega vpliva, ki se z državno pomočjo povzroči na trgu. V kolikor se dodeli pomoč za prestrukturiranje, je vedno treba sprejeti tudi ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, da se čim bolj zmanjšajo škodljivi učinki na pogoje trgovanja in da pozitivni učinki prevladajo nad negativnimi. Glede na to, da odobritev državne pomoči banki v težavah negativno vpliva na banke, ki niso prejemnice državne pomoči, vključno s tistimi v drugih državah članicah, sistem državnih pomoči vsebuje ustrezne mehanizme za čim učinkovitejše zmanjševanje takega izkrivljanja in morebitnih zlorab ugodnejšega položaja upravičenk. Za preprečevanje izkrivljanja konkurence morajo banke, ki so prejele državno pomoč, sprejeti izravnalne ukrepe, ki preprečujejo agresivno razširitev njihovega poslovanja.

Evropska komisija lahko pri odločanju o dovoljeni državni pomoči zahteva tudi prodajo državnega deleža v družbi, če oceni, da je takšna prodaja nujna za doseganje dolgoročnega preživetja družbe. Na to možnost kaže tudi sodba Sodišča Evropske unije št. T-457/09 (Westfälisch-Lippischer Sparkassen- und Giroverband vs Commission), v kateri je to sodišče glede očitane kršitve 345. člena PDEU, skladno s katerim ima država članica, ne glede na pravila te pogodbe, svoja pravila glede državnega lastništva, presodilo, da:

-         so ne glede na to, da imajo države članice diskrecijo, kako uredijo svoje sisteme lastništva, ti sistemi lastništva še vedno podvrženi osnovnim načelom PDEU;

-         ker med ta osnovna načela PDEU sodijo tudi pravila glede konkurence, omenjeni 345. člen PDEU ne more vplivati na koncept državnih pomoči in posledično ne more omejiti možnosti Evropske komisije, da opravi oceno državne pomoči skladno s 107. členom PDEU, in

-         Evropska komisija zato lahko vztraja na prodaji državnega deleža v banki, prejemnici državne pomoči, če oceni, da je to nujno za dolgoročno preživetje banke.

Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence v primeru odobritve državne pomoči slovenskim bankam, ki so bile v letih 2013 in 2014 predmet bančne sanacije, so bili vsebovani v njihovih načrtih prestrukturiranja, na podlagi katerih je Evropska komisija za posamezno banko izdala odločbo o dovoljeni državni pomoči, ter povzeti v Katalogu zavez kot sestavnemu delu teh odločb.

Kot je znano, je Evropska komisija v postopku odločanja o odobritvi državne pomoči slovenskim bankam zaradi zmanjševanja vpliva (dovoljene) državne pomoči na konkurenco zahtevala tudi popolni oziroma v primeru Nove Ljubljanske banke (NLB) delni umik države iz njihovega lastništva. Pri tem pa je treba poudariti, da je Republika Slovenija 100 % kapitalski delež pridobila izključno na podlagi izvedbe ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, saj so dotedanji delničarji v skladu z veljavnimi pravili o dovoljeni državni pomoči v celoti prispevali h kritju izgub bank.

V današnjih razpravah, ki potekajo v razmerah, ko se zdi, da je finančna kriza že minila, se pozablja na ključno dejstvo, in sicer, če Republika Slovenija zavez glede poslovanja bank, ki so prejele državno pomoč, v obdobju njihovega prestrukturiranja, vključno z zavezo glede delnega oziroma popolnega umika države iz lastništva teh bank, ne bi sprejela, Evropska komisija državne pomoči tem bankam ne bi odobrila. To pa bi pomenilo, da bi Banka Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi tem bankam odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, kar bi takrat resno ogrozilo stabilnost slovenskega finančnega sistema.

Vlada je že večkrat poudarila, da je zavezana cilju, da se dane zaveze spoštujejo. Teoretično je sicer možno predlagati tudi spremembo zavez, za kar morajo obstajati utemeljeni razlogi, o čemer presoja Evropska komisija po prostem preudarku. Vlada obenem sledi tudi cilju, da se s privatizacijo bank doseže kupnina, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo davkoplačevalskih sredstev, ki so bila uporabljena kot državna pomoč tem bankam v letih 2013 in 2014. V skladu s tem ciljem je vlada v zvezi s Katalogom zavez za NLB v aprilu 2017 že odločila, da se pri Evropski komisiji vloži prošnja za spremembo nekaterih zavez, kar je Evropska komisija sprejela.

Nadalje je vlada v skladu z navedenim ciljem na 138. redni seji dne 8. 6. 2017 kot skupščina Slovenskega državnega holdinga, odločila, da ne soglaša z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB in razponom ponudbene cene za delnico NLB. Vlada je namreč ugotovila, da problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem predstavlja zunanjo objektivno okoliščino, ki ob drugih tveganjih, ki se pojavljajo v prodajnem postopku, preprečuje uspešno izpeljavo prodajnega postopka. Zato je vlada naložila ministrici za finance, da z odločitvijo vlade seznani Evropsko komisijo in v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi ter pristojnimi službami Evropske komisije preuči možne variante alternativnih kompenzacijskih ukrepov.

Mesec nadalje predlaga, da vlada kot skupščina SDH od organov SDH zahteva, da jo pred končno odločitvijo o prodaji deleža Republike Slovenije v NLB zaprosijo za soglasje in da soglasja ne poda. V skladu s petim odstavkom 281. člena Zakona o gospodarskih družbah lahko uprava SDH v primeru, da nadzorni svet zavrne soglasje glede posameznega posla, zahteva, da o soglasju odloči skupščina SDH. Kot je predhodno bilo navedeno, je vlada kot skupščina SDH že odločala o prodaji deleža Republike Slovenije v NLB ter sprejela odločitev, da ne soglaša z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB in razponom ponudbene cene za delnico NLB.

Pred tem je vlada na podlagi 7. člena ZSDH-1 na izredni seji dne 29. 5. 2017 sprejela sklep, da ukrepov za kritje tveganja, ki izvira iz problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke, Glavne podružnice Zagreb, v Republiki Hrvaški, in ki se je izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo nadaljnjih postopkov prodaje NLB, zaradi veljavnih mednarodnih pogodb ne more zagotoviti.

Morebitna sprememba Strategije upravljanja kapitalskih naložb države z namenom, da se ohrani javno lastništvo NLB in Abanke, je možna le v primeru, da se predhodno spremenita zavezi za navedeni banki, ki se nanašata na zmanjšanje kapitalske naložbe Republike Slovenije v teh bankah. Sprememba zavez pa je možna le ob soglasju Evropske komisije. V primeru prodajnega postopka NLB pa bo, kot omenjeno predhodno, ministrica za finance z Evropsko komisijo preučila možne alternativne variante in o možnostih seznanila vlado, ki bo nato lahko presodila, ali in na kakšen način se pristopi k ponovnem odprtju postopka presoje dovoljene državne pomoči tej banki.

 

Vlada odgovorila na vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo odgovora na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi s pripravo na obdobje gospodarskega upada oziroma krize.

Šimenkova sprašuje vlado, če v času trenutnega »gospodarskega razcveta« varčuje za obdobje gospodarskega upada.

Vlada ji na zelo plastičen in lahko razumljiv način odgovarja, da je Slovenija izšla iz krize v začetku leta 2013, vendar posledice krize v javnih financah še vedno ostajajo. Konec leta 2016 še nismo dosegli ravni bruto domačega proizvoda (BDP) izpred krize, saj do te ravni manjka še približno 2,2 odstotne točke. Zaposlenost tudi ni dosegla ravni izpred krize (4 odstotne točke pod tedanjo ravnijo). Prav tako proizvodna vrzel, ki predstavlja razliko med dejanskim in potencialnim BDP ter ugotavlja položaj oz. stanje države v gospodarskem ciklu, po oceni ministrstva za finance znaša 0,3 %, kar kaže na to, da smo še v obdobju okrevanja. Tako na podlagi naštetih dejstev težko govorimo o »gospodarskem razcvetu«, kot smo mu bili priča v obdobju 2004-2008.

Glede vprašanja, če vlada v trenutnem obdobju gospodarske rasti kaj varčuje, pa je potrebno poudariti, da vlada vodi javnofinančno politiko skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu (ki je vsakomur dostopen na spletu). Ta predvideva, da se presežki prihodkov nad izdatki privarčujejo in hranijo na posebnem računu z namenom, da se jih lahko porabi zgolj za odplačilo dolga, če pa institucionalna enota sektorja država nima dolgov, pa se lahko uporabijo za financiranje primanjkljajev v obdobjih podpotencialne ravni BDP, za financiranje izpada prihodkov oziroma povečanja izdatkov zaradi izjemnih okoliščin ali za financiranje investicij v naslednjih letih. V prehodnem obdobju, ko Slovenija še ni dosegala srednjeročnega fiskalnega cilja, predvideva postopno zniževanje strukturnega primanjkljaja sektorja država. Na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu se vsako leto v aprilu v Okviru za pripravo proračunov sektorja država določi ciljni saldo oz. javnofinančni primanjkljaj ter najvišji obseg izdatkov sektorja države po posameznih letih za najmanj tri prihodnja leta, ki ga kot odlok potrdi Državni zbor RS. Najvišji možni obseg izdatkov je tako določen vnaprej, na drugi strani pa je obseg zbranih prihodkov odvisen predvsem od gospodarskih razmer. V primeru bolj ugodnih gospodarskih razmer kot predvideno pri pripravi Odloka, se ti ne porabijo, temveč se privarčujejo in prispevajo k nižjemu primanjkljaju oziroma boljšem saldu sektorja država. Na ta račun so v Odloku, ki je bil sprejet aprila 2017, predvideni nižji ciljni primanjkljaji sektorja država za leta 2017, 2018 in 2019, kot je bilo to predvideno v Odloku iz aprila 2016.

Vlada meni, da je zastavljena pot uravnoteženja javnih financ primerna, varčujemo že nekaj let, tako da fiskalna konsolidacija upošteva tudi vidike gospodarske rasti ter vzpostavljanje pogojev za stabilno in dolgoročno gospodarsko rast. Vse navedeno se odraža tudi v zniževanju dolga sektorja države v deležu BDP, ki se je po vrhu v letu 2015, ko je znašal 83,1 % BDP, v letu 2016 začel zniževati in konec leta dosegel raven 79,7 % BDP.

 

Vlada odgovorila na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje Luke Mesca

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje poslanca Luke Meseca v zvezi s plačami v gospodarskih družbah v lasti države.

Mesec v svoji zahtevi za dopolnitev odgovora na pisno vprašanje navaja, da odgovor nima nobene vsebine, ampak gre zgolj formalno izmikanje odgovornosti. Nadalje podaja mnenje, da odgovori vlade niso sprejemljivi ter, da bi hramba podatkov, kot jih zahteva vprašanje, morala biti samoumevna. Poslanec tudi podaja mnenje, da bi vlada torej s temi podatki, kot skupščina SDH, morala razpolagati, če pa dejansko ne razpolaga, pa bi te podatke lahko, oziroma bi jih morala pridobiti od pristojnega ministrstva.

Vlada mu v zvezi z zahtevo za dopolnitev odgovora ponovno zelo jasno in razumljivo opozarja na določbo prvega odstavka 240. člena Poslovnika državnega zbora, na podlagi katere lahko poslanec vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi vprašanje le s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. Vlada s podatki v zahtevani obliki ne razpolaga oziroma jih ne pridobiva v skladu s svojimi pristojnostmi. Kljub temu, pa so mu bili ponovno pridobljeni odgovori od pristojnih ministrstev in inštitucij.

Poleg tega vlada spoštovanemu poslancu pojasnjuje, da so nekateri podatki prosto dostopni v javnih evidencah (AJPES...) oz. so na drug način enostavno javno dostopni (javne objave oz. redna poročila subjektov) oz. jih je na ustrezni zakonski podlagi mogoče pridobiti neposredno od subjektov, na katere se nanašajo.

 

Služba za odnose z javnostmi