Skoči na vsebino

NOVICA

13. 4. 2017

Sprejeto na 130. seji vlade

Ljubljana, 13. april 2017 - Vlada je na današnji redni seji za v. d. direktorice direktorata za proračun imenovala Ireno Roštan. Opredelila se je tudi do sklepa komisije DZ o problematiki Vegradovih podizvajalcev, sprejela je mnenje o predlaganih spremembah zakonov o davku na dodano vrednost in o dohodnini ter predlagala namestnika direktorja v konstituenčni pisarni EBRD.

Vlada za v. d. direktorice direktorata za proračun imenovala Ireno Roštan

 

Vlada je danes sklenila, da Ireno Roštan s 14. aprilom 2017 imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata za proračun na ministrstvu za finance, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

 

Mag. Irena Roštan, rojena 6. novembra 1969, je bila doslej namestnica generalne direktorice direktorata za proračun. Na položaju generalne direktorice bo nadomestila Sašo Jazbec, ki jo je vlada prejšnji teden razrešila s tega položaja in jo imenovala za državno sekretarko na ministrstvu za finance.

 

Vlada se je opredelila do sklepa komisije DZ o problematiki Vegradovih podizvajalcev

 

Vlada se je danes seznanila in opredelila do sklepa, ki ga je na seji 24. marca sprejela komisija DZ za nadzor javnih financ ob obravnavi problematike uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe Vegrad AM s strani Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Vlada je ocenila, da v konkretnem primeru tudi kot skupščina DUTB slednji ne more predlagati kakršnihkoli ukrepov. 

 

Komisija za nadzor javnih financ je vladi konec marca predlagala, naj DUTB predlaga ukrepe za pravično razrešitev situacije v primeru uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe Vegrad AM ter o predlaganih ukrepih komisiji poroča v 14 dneh.

 

Vlada v opredelitvi do sklepa komisije spominja, da je DUTB v okviru izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v letih 2013 in 2014 od bank prevzela tvegane postavke, večinoma slaba posojila, od katerih so bila nekatera zavarovana z nepremičninami. Tak je tudi primer Celovških dvorov.

 

Glavna naloga DUTB je, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, vložena v sanacijo bank. Premoženje, ki ga ima DUTB, tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, poleg tega zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank določa, da DUTB ne sme odpustiti dolga. Odpoved zavarovanju ima enake učinke. V skladu s pravilom, da je enako potrebno obravnavati enako, se DUTB ne bi smela odpovedati hipotekam.

 

Spomniti je še treba, da je DUTB za bančno sanacijo izdala obveznice z državnim poroštvom. Če bi DUTB premoženje uporabila drugače oz. bi se mu celo odpovedala in zato ne bi poplačala tega dolga, bi to pomenilo, da bi lahko ogrozila njeno temeljno poslanstvo – to je poplačilo dolga iz obveznic, s katerimi so bile sanirane banke. S tem bi se pomembno povečalo tudi tveganje za državo, ki bi  - kot porok za poplačilo izdanih obveznic DUTB – morala nadomestiti prispevek DUTB.

 

Nadzor nad DUTB izvaja ministrstvo za finance, ki pa nima pristojnosti opredeljevati se do posameznih poslovnih odločitev DUTB. Temeljno vodilo urejanja DUTB namreč je, da mora biti njeno delovanje neodvisno od političnih navodil in interesov. Da je to pogoj za uspešno delovanje DUTB, so Slovenijo opozorile tudi mednarodne institucije.

 

Ker je obravnavana problematika povezana tudi z izvedbo ukrepa za krepitev stabilnosti bank, je ministrstvo za finance sicer zaprosilo DUTB za pojasnila, zlasti z vidika, ali je v času prenosa tveganih postavk ravnala z dolžno skrbnostjo, torej ali je v primeru morebiti ugotovljenih pravnih napak v pogodbenih dokumentih ukrepala v skladu s pravnimi možnostmi.

 

DUTB je pojasnila, da pravne podlage za izdajo izbrisnih pobotnic nima. Vlada je seveda skupščina DUTB, a za vodenje poslov odgovarja poslovodstvo in to tako odškodninsko kot korporacijsko pravno.

 

V zvezi s konkretno izpostavljeno problematiko želi vlada poudariti tudi, da gre v tem primeru za razmerje, ki se je oblikovalo med zasebnopravnimi subjekti pred več leti. To pomeni, da je bil posel sklenjen pod pogoji in okoliščinami, ki so veljali takrat, vlada pa na voljo subjektov, ki so jo izkazali, ko so posle sklenili, ni imela vpliva.

 

Dejstvo, da so v poslu sodelovale ali še sodelujejo družbe v državni lasti, ne pomeni, da lahko vlada tak posel spremeni. Vse družbe, ki so v posle vpletene, so samostojni pravni subjekti, ki sami nastopajo na trgu. Kolikor bi jim vlada naložila, da se nekemu svojemu sredstvu odpovedo, česar seveda ne sme, bi s tem prikrajšala upnike teh družb.

 

Po informacijah, ki jih je DUTB navedla, so hipoteke na predmetnih stanovanjih obstajale že, ko je bila kompenzacija med podizvajalci in Vegradom dogovorjena. Vsi, ki so se s poslom strinjali, so vedeli, kakšno je dejansko stanje.

 

V kolikor podizvajalci menijo, da jim izbrisne pobotnice pripadajo brez plačila, lahko v okviru pravnih sredstev z ustreznimi dokazili to tudi uveljavljajo. Ne bi bilo pa pravično do podizvajalcev, ki h kompenzaciji v obliki stanovanj niso pristopili, da bi vlada kot skupščina DUTB pristopila k ukrepom, ki bi nudili večje varstvom podizvajalcem, ki so bili deležni kompenzacije, v primerjavi s tistimi, ki bodo svoje terjatve uveljavljali v okviru stečajnega postopka.

 

Pri razumevanju načela pravičnosti je po mnenju vlade smiselno izhajati iz minimalnih standardov: spoštovanje temeljnih človekovih pravic, pravna enakost, pravna varnost, načelo zakonitosti in vladavine prava. Tudi v duhu teh standardov in upoštevajoč vse zgoraj navedeno vlada v konkretnem primeru tudi kot skupščina DUTB slednji ne more predlagati kakršnihkoli ukrepov. 

 

Vlada nasprotuje predlaganim spremembam zakona o davku na dodano vrednost

 

Vlada je sprejela mnenje glede predloga zakona o spremembi zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je državnemu zboru predložil poslanec Andrej Čuš. Vlada omenjenemu predlogu nasprotuje.

 

Vlada pojasnjuje, da so po trenutni zakonodaji določeni davčni zavezanci oproščeni obračunavanja DDV na podlagi posebne ureditev za male davčne zavezance. V sistemu DDV se mali davčni zavezanci obravnavajo kot končni potrošniki in se jim ni treba identificirati za namene DDV, ni jim treba sestavljati obračunov DDV in jih predlagati davčnemu organu. Po drugi strani pa mali davčni zavezanci nimajo pravice do odbitka DDV oziroma ne morejo zahtevati vračila DDV. Namen te ureditve je, da se z izključitvijo določenih zavezancev iz obveznosti obračunavanja in plačevanja DDV zmanjša stroške izvajanja DDV zakonodaje, tako na strani davčnega zavezanca kot tudi na strani davčnega organa. Posebna ureditev za malega davčnega  zavezanca je možna, če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Posebna ureditev za malega davčnega zavezanca - kmečko gospodinjstvo pa je mogoča, ko ta ne vodi knjig in če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov. Vlada pojasnjuje, da sta mejna zneska 50.000 evrov obdavčljivega prometa in 7.500 evrov katastrskega dohodka, nad katerima sta obe kategoriji malih davčnih zavezancev obvezno vključeni v sistem DDV, primerljiva. Ob upoštevanju dejanskih podatkov iz odmere dohodnine, dejstva, da neposredna plačila v povprečju predstavljajo okoli 60 % obdavčljivega dohodka kmečkih gospodinjstev in dejstva, da je katastrski dohodek glede na realno raven dohodka kmetijske dejavnosti zasebnega sektorja znatno (za več kot 65 %) podcenjen, vlada ugotavlja, da ob sedanji ravni skupnega dohodka prag 7.500 evrov pomeni pričakovani prihodek nad 50.000 evrov, kar pomeni, da je veljavni prag primeren. Glede na to, da se bo v letu 2017 katastrski dohodek glede na realno raven še nekoliko zmanjšal in da se bo, ob upoštevanju postopnega povečevanja deleža katastrskega dohodka v obdavčitev, približal realnemu dohodku šele leta 2019, vlada meni, da bi sicer kazalo spremljati učinke praga 7.500 evrov, vendar bi bilo primerno prag dejansko prilagoditi spremembam v višini obdavčljivega dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti šele, ko na to nakažejo rezultati analize odmere dohodnine.

 

Vlada meni tudi, da se v sedanjih razmerjih med obdavčljivim in realnim dohodkom osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, z upoštevanjem praga 7.500 evrov obdavčljivega dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uresničuje načelo enake davčne obravnave zavezancev, ki mu mora DDV zakonodaja slediti, v nasprotnem primeru bi bili mali davčni zavezanci znotraj posebne ureditve za male davčne zavezance, obravnavani različno. Dvig praga katastrskega dohodka za kmečka gospodinjstva na 15.000 evrov bi postavil v slabši položaj druge male davčne zavezance, ki so oproščeni obračunavanja in plačevanja DDV do praga obdavčljivega prometa 50.000 evrov, zato bi bilo posledično potrebno dvigniti zadevni prag tudi za te zavezance. Prag 15.000 evrov katastrskega dohodka bi namreč teoretično pomenil že nad 100.000 evrov obdavčljivega prometa.

 

Republika Slovenija mora za zvišanje praga za obvezen vstop v sistem DDV na Evropsko komisijo vložiti zahtevo za dovoljenje, da uvede posebni ukrep in poviša prag letnega prometa za obvezen vstop v sistem DDV in dokazati, da bi bil učinek ukrepa na davčne prihodke zanemarljiv. Iz primerjave med državami članicami EU po podatkih o višini praga za obvezen vstop v sistem DDV po stanju v letu 2016 izhaja, da imajo Združeno kraljestvo, Italija in Romunija uveljavljen prag za male davčne zavezance, ki je višji od 50.000 EUR, in sicer Združeno kraljestvo 83.000 GBP (106.114 EUR), Italija in Romunija pa 65.000 EUR. Irska in Francija pa imata višji prag določen le za dobave blaga, in sicer ima Irska uveljavljen prag 75.000 EUR, Francija pa 82.200 EUR. Na drugi strani pa nekatere države (Španija, Švedska) niti nimajo določenega praga za obvezen vstop v sistem DDV, kar pomeni, da morajo vsi davčni zavezanci biti identificirani za namene DDV. Slovenija se s pragom 50.000 EUR uvršča med države članice EU z višjim pragom za vstop v obvezen sistem DDV. Poleg Slovenije ima prag 50.000 EUR še Latvija, primerljiv prag pa Slovaška (49.790 EUR) in Litva (45.000 EUR).

 

Da bi dosegli primerljivost praga 15.000 EUR katastrskega dohodka, bi se moral prag obdavčljivega prometa za ostale male davčne zavezance dvigniti s 50.000 evrov na 100.000 evrov. V letu 2015 je bilo v sistemu DDV 52.495 zavezancev (od skupno 106.008 zavezancev), katerih prihodki niso presegali meje 50.000 evrov. Z dvigom praga na 100.000 evrov bi imelo možnost za izstop iz sistema DDV približno 17.000 zavezancev, pri čemer vlada ocenjuje, da bi se približno desetina od teh zavezancev (1.700) dejansko odločila za izstop iz sistema DDV. Zavezanci so v sistemu DDV, kljub temu da ne dosegajo praga.

 

Vlada poudarja, da dvig praga tudi zmanjšuje učinek nevtralnosti sistema DDV, ki je osnovno načelo sistema DDV. Načelo nevtralnosti zahteva, da ne pride do kopičenja davčne obveznosti, kar pomeni, da se v sistemu DDV davčnemu zavezancu omogoči, da lahko celotno davčno breme prek odbitka DDV prevali na svojega kupca, ne pa, da bi zaradi prepovedi odbitka DDV moral del ali celotni DDV prenesti v svoje stroške oziroma za ta del zmanjšati svoj dobiček. Na delovanje načela nevtralnosti najbolj vplivajo oprostitve plačila DDV. Pri dobavah blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV (mali davčni zavezanec), dodana vrednost ni obdavčena, ostane pa obdavčena dodana vrednost vseh prejšnjih faz, saj ta davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV. S tem pride do kopičenja davka v stroških davčnega zavezanca, kar pa se želi preprečiti z uveljavljanjem načela nevtralnosti.  

 

Predlagana oprostitev obračunavanja DDV za vsako fizično osebo v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti s statusom mladega kmeta za obdobje treh let od prevzema kmetije z vidika DDV sistema ni možna, saj Direktiva o DDV ne omogoča oprostitev plačila DDV za posamezne fizične osebe s posebnim statusom. V okviru sistema DDV se dobave blaga in storitev z vidika obdavčitve vedno obravnavajo enako, ne glede na status davčnega zavezanca. Izjema od tega pravila, ki je omogočena z Direktivo o DDV, pa je možnost oprostitve plačila DDV za dobavo blaga in storitev davčnih zavezancev, ki ne dosežejo določenega praga, z namenom administrativne razbremenitve malih davčnih zavezancev. Mladi kmetje so torej obravnavani enako kot vsi davčni zavezanci. Te osebe so tako lahko oproščene obračunavanja in plačevanja DDV že v okviru posebne ureditve za male davčne zavezance, kot člani kmečkega gospodinjstva.

 

Vlada se strinja, da je davčna politika eden od pomembnejših kazalcev privlačnosti poslovnega okolja in je lahko eno izmed orodij za stimuliranje gospodarstva kot celote. Kljub navedenemu pa davčna politika ne more in ne sme biti ključni kazalec privlačnosti poslovnega okolja določene države, temveč lahko predstavlja le podporo drugim ukrepom za zagotavljanje privlačnega poslovnega okolja.

 

Vlada nasprotuje predlaganim spremembam zakona o dohodnini

 

Vlada je sprejela mnenje glede predloga zakona o spremembah zakona dohodnini, ki ga je državnemu zboru predložil poslanec Andrej Čuš. Vlada omenjenemu predlogu nasprotuje.

 

Poslanec Andrej Čuš je državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložil Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini, v katerem predlaga, da se prag prihodkov malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih pridelkov, do katerega je mogoče uveljaviti oprostitev dohodnine, s 3.500 evrov dvigne na 5.000 evrov, da se v celoti izvzamejo iz obdavčitve z dohodnino vsa plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in vsa druga plačila, prejeta v povezavi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, da se katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih lastnik je mladi kmet, mlajši od 37 let, za obdobje treh let od pridobitve lastništva, ne všteva v davčno osnovo takih zavezancev in da se med vlaganja za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost štejeta tudi nakup in gradnja stavb za kmetijske namene.

 

Vlada predlogu zakona nasprotuje, saj obseg prihodkov malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih pridelkov v višini 3.500 evrov, ki je izvzet iz obdavčitve z dohodnino, predstavlja zgornji še sprejemljiv prag oprostitve, ki jo je mogoče upravičiti v primerjavi z vsemi drugimi dejavnostmi fizičnih oseb, ki take ugodnosti nimajo. Plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike imajo, razen v primeru investicijskih podpor, namen in cilj, da se kmetom zagotovi primerljive dohodke glede na druge ekonomske dejavnosti in zato predstavljajo nadomestilo dela prihodka oziroma dohodka do primerljive ravni, ki ga kmetije v razmerah prostega trga in odprte mednarodne konkurence, ne morejo realizirati skozi prodajo na trgu. Z vidika zasledovanja načela obdavčitve po ekonomski moči in enakopravne obravnave zavezancev v primerljivem dohodkovnem položaju je zato primerno, da se kot del prihodka oziroma dohodka vključujejo v davčno osnovo zavezancev, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Mladim kmetom je (tako kot vsem drugim kmetom) dana možnost, da za vlaganja v svojo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost uveljavijo olajšave, poleg tega se investicijske podpore ne vštevajo v davčno osnovo, kar je zadosten ukrep. Širitev ugodnosti na oprostitev dohodnine za katastrski dohodek v prvih treh letih poslovanja pomeni neupravičeno ugodnost glede na druge fizične osebe, ki so v začetku opravljanja dejavnosti v podobnem položaju. Predlagana širitev investicijske olajšave tudi na stavbe za kmetijski namen ni skladna z načelno usmeritvijo, ki velja za vse vrste dejavnosti, da se investicijska olajšava dodeli predvsem za razvojno naravnana vlaganja v sodobnejšo opremo in nove tehnologije.

 

Vlada predlagala namestnika direktorja v konstituenčni pisarni EBRD

 

Vlada je na današnji redni seji na mesto namestnika direktorja v konstituenčni pisarni Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) za obdobje od 1. avgusta 2017 do 31. julija 2020 predlagala mag. Milana Martina Cvikla.

 

Republika Slovenija je vstopila v Evropsko banko za obnovo in razvoj leta 1992 in ima svojega stalnega predstavnika v Odboru direktorjev EBRD. Odbor direktorjev v skladu s 26. členom Sporazuma o ustanovitvi EBRD sestavljajo direktorji, ki jih izvolijo guvernerji kot predstavniki  držav članic. Vsak direktor imenuje namestnika z vsemi pooblastili. Slovenija v EBRD deluje v t.i. belgijski konstituenci, skupaj z Belgijo in Luksemburgom. V skladu s sporazumom, ki so ga 21. maja 2006 sklenili guvernerji Belgije, Luksemburga in Slovenije, pripada glede na delež v kapitalu banke mesto direktorja Belgiji, Slovenija in Luksemburg pa si (glede na približno enako število delnic) izmenjujeta mesti namestnika in svetovalca direktorja na vsaka tri leta. Konec julija 2017 poteče mandat predstavniku Slovenije, ki zaseda mesto svetovalca direktorja, v obdobju 2017–2020 pa bo predstavnik Slovenije zasedal mesto namestnika direktorja. 

 

EBRD je v letu 2014 ponovno odprla pisarno v Ljubljani in v zadnjih dveh letih intenzivirala sodelovanje s Slovenijo in financirala šest oziroma devet projektov v letih 2015 in 2016, v vrednosti 77 oziroma 99 mio evrov. Konec leta 2017 se bo pričela pripravljati nova triletna strategija za Slovenijo za obdobje 2018 – 2021 in bo pri tem še posebej pomembna aktivna vloga predstavnika Slovenije v EBRD.

 

Milan Martin Cvikl je magister ekonomskih znanosti z bogatimi domačimi in mednarodnimi izkušnjami. Svojo kariero je začel v centralni banki Slovenije, kjer je pomembno prispeval k denarni samostojnosti Slovenije. Z delom mednarodnih finančnih institucij in razvojnih bank se je spoznal v okviru programa World Bank Young Professionals in nato kot uslužbenec  v skupini Svetovne banke, natančneje Mednarodne banke za obnovo in razvoj s sedežem v Washingtonu. V času svoje zaposlitve na tej instituciji je v obdobju 1991 – 1996 deloval pri pripravi vrste razvojnih projektov v državah Srednje in Vzhodne Evrope, za svoje delo pa je prejel tudi Priznanje Odličnosti Svetovne banke. Po vrnitvi v Slovenijo je deloval kot bančnik v NLB d.d., kot vodja projekta in kasneje kot pomočnik izvršnega direktorja in direktor Centra za finančno upravljanje oziroma kot glavni finančnik (CFO) NLB d.d. in Skupine NLB. V času vstopanja Slovenije v Evropsko Unijo je deloval najprej kot državni sekretar na Ministrstvu za finance, pristojen za reforme javnih financ in predpristopna pogajanja za področje gospodarske in denarne unije, ter kasneje ob vstopu Slovenije v EU kot minister za evropske zadeve. V mandatu 2004 - 2008 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora RS, kjer je vodil Komisijo za nadzor javnih financ. Delo v Vladi RS je zaključil kot njen generalni sekretar v obdobju 2008 - 2010. V februarju 2010 je Evropski Parlament z veliko večino potrdil njegovo imenovanje na mesto člana Evropskega računskega sodišča (ERS) s sedežem v Luxembourgu za mandat 2010 - 2016. Kot član ERS je bil pristojen za revizijo prihodkov EU proračuna. V letu 2014 je bil izvoljen za dekana senata odgovornega za revizijo prihodkov, raziskav, notranjih politik, agencij in decentraliziranih organov ter revizijo finančnega in gospodarskega upravljanja EU kot odziva na finančno krizo, vključno z revizijo uresničevanja dogovorjenih makroekonomskih politik.

 

Vlada zavrnila pritožbo družbe Alpen Invest

 

Vlada je na današnji redni seji izdala odločbo o zavrnitvi pritožbe gospodarske družbe Alpen Invest zoper sklep Ministrstva za finance.

 

Ministrstvo za finance je na prvi stopnji izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se zahteva gospodarske družbe Alpen Invest za izločitev pooblaščene uradne osebe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) iz prekrškovnega postopka zavrne.

 

Vlada je tako na predlog ministrstva za finance, pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izločitve zavrnila, ker pritožnik ni izkazal okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranosti uradne osebe v skladu s 37. členom Zakona o splošnem upravnem postopku.

 

Služba za odnose z javnostmi