Skoči na vsebino

NOVICA

8. 4. 2017

Finančni ministri za krepitev EMU, širši pristop k reševanju problema slabih posojil in spodbujanje zasebnih naložb v Severni Afriki

Valletta, 8. april 2017 – Finančni ministri EU so se na dvodnevnem neformalnem zasedanju, ki se je danes končalo v Valletti na Malti, zavzeli za krepitev ekonomske in monetarne unije (EMU), v skupni razpravi z guvernerji centralnih bank pa tudi za širši pristop k reševanju problema slabih posojil v evropskih bankah. Strinjali so se tudi o nujnosti krepitve razvoja podjetništva in zasebnih naložb v Afriki, članice evroskupine pa so poleg tega sprejele izjavo s skupnimi načeli za spodbujanje investicij v območju evra.

Foto: MF

Predsedujoči, malteški finančni minister Edward Scicluna, je spomnil, da je bil pri reševanju problema slabih posojil v EU narejen velik napredek, vendar številni izzivi ostajajo. Slaba posojila v EU znašajo več kot 1000 milijard evrov oz. več kot sedem odstotkov BDP EU, zato je potreben razmislek o nadaljnjih ukrepih.


Ministri in guvernerji so v razpravi široko soglašali, da je na tem področju sodelovaje na ravni EU pomembno, večinoma so podprli tudi usmeritve, ki jih je začrtala posebna podskupina znotraj Ecofina. Ta je predlagala ukrepanje na štirih področjih – krepitev nadzora nad bankami, izboljšanje insolvenčne zakonodaje in postopkov na sodiščih, razvoj sekundarnih trgov za prodajo slabih posojil in predstrukturiranje bančnega sistema. Evropska komisija naj bi na podlagi razprave pripravila smernice za delovanje nacionalnih "slabih bank".


Slovenija, ki je uspela prepoloviti obseg slabih posojil, k izmenjavi dobrih praks v EU prispeva z izkušnjami iz intenzivnega nadzora bank pri izvajanju priporočil za zniževanje obsega slabih posojil, izboljšanjem insolvenčne zakonodaje in delovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank kot neodvisnega organa za upravljanje s slabimi posojili.


Ministri so spregovorili tudi o prihodnosti EMU. Strinjali so se, da predstavlja pomembno vezivo za celotno evropsko integracijo in da članice s skupno valuto niso pripravljene pristati na rahljanje integracije. Prej nasprotno - kot je pokazala finančna in gospodarska kriza, je delo pri izgradnji EMU nedokončano in na kratek rok je potrebno utrditi napredek, do katerega je prišlo po krizi, tudi ko gre za upravljanje EMU. Vzporedno bo potekal razmislek o poglabljanju ekonomske in finančne unije, vključno s krepitvijo fiskalne dimenzije; dokument na to temo, ki naj bi ga konec maja objavila Evropska komisija, bo pomemben prispevek v nadaljevanju te razprave.


Ministri so se zavzeli tudi za krepitev razvoja podjetništva in spodbujanje zasebnih naložb v Severni Afriki. To vprašanje postaja vse bolj pomembno v luči nezakonitih migracij in s tem povezanih varnostnih tveganj v Evropi in njeni okolici. Predstavniki mednarodnih organizacij, evropskih institucij in ministri so se strinjali, da zgolj razvojna pomoč Afriki ne bo več dovolj – krepiti je treba razvoj podjetništva, izobraževanja in širšega institucionalnega okvira v Afriki, kar bo olajšalo spodbujanje zasebnih investicij. Vse to bi morali iti z roko v roki tudi z migracijsko-varnostno strategijo. Britanski finančni minister Philip Hammond  je povedal, da bo Velika Britanija po izstopu iz EU še naprej sodelovala z unijo na tem področju in nadaljevala bilateralno pomoč afriški regiji.


Na dnevnem redu je bila tudi razprava o vplivu razvoja mednarodnega davčnega sistema v minulem desetletju na davčno gotovost. EU je igrala osrednjo vlogo pri oblikovanju globalnega davčnega sistema in tudi zdaj ostaja v ospredju nadaljnjega razvoja, katerega namen je vzpostaviti bolj odporno okolje za globalno rast. Evropska komisija si bo še naprej prizadevala za davčno gotovost oz. predvidljivost davčnih pravil. Ministri so se strinjali, da je to zelo pomembno za rast investicij in gospodarski razvoj, še posebej malih in srednjih podjetij, zavzeli so se za krepitev skupnih stališč EU na tem področju, prepričani pa so tudi, da si morajo za davčno predvidljivost prizadevati tudi drugod po svetu. Malteško predsedstvo je napovedalo okrepitev prizadevanj za dosego dogovora glede zakonodajnega predloga v zvezi z reševanjem sporov na področju dvojnega obdavčevanja, in sicer do konca junija.


Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj Angel Gurria je članice EU ob tem pozval k podpisu multilateralne konvencije o ukrepih za preprečevanje škodljivih davčnih praks - erozije davčne osnove in preusmerjanje dobička. Slovesnost ob podpisu bo potekala junija v Parizu, sporazum pa bo podpisala tudi Slovenija.
Finančni ministri območja evra pa so se seznanili z napredkom pri reševanju odprtih vprašanj v okviru drugega pregleda izvajanja tretjega programa finančne pomoči Grčiji. Veseli jih, da so grške oblasti z institucijami dosegle dogovor o ključnih elementih nadaljnih reform, ki so nujne za zaključek drugega pregleda izvajanja programa pomoči in izplačilo nove tranše pomoči. Institucije bodo kmalu nadaljevale z delom v Atenah s ciljem, da bi lahko dogovor kmalu potrdili tudi ministri.


Ministri so nadaljevali tudi lani začeto razpravo o spodbujanju investicij in sprejeli skupna načela za vodenje takšnih nacionalnih politik, ki bodo spodbujale naložbe, npr. z izboljšanjem poslovnega okolja, krepitvijo učinkovitosti javne uprave … Seznanili so se tudi z aktivnostmi Evropske centralne banke na področju nadzora bank in ugotovitvam drugega nadzora po zaključku programa pomoči Cipru. Ugotovili so, da ne obstaja tveganje nepoplačila posojil Evropskemu mehanizmu za stabilnost.


Odnosi z javnostmi