Skoči na vsebino

NOVICA

6. 4. 2017

Vlada o predlogu proračunskega odloka 2018-2020 in osnutku Programa stabilnosti 2017

Ljubljana, 6. april 2017 – Vlada je danes določila besedilo predloga Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018-2020. Posredovala ga bo v sprejem DZ in v oceno fiskalnemu svetu. Poleg tega se je vlada seznanila z osnutkom Programa stabilnosti za leto 2017, ki ga bo skupaj s predlogom odloka posredovala DZ in fiskalnemu svetu, ter z drugim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2017-2018.

Foto: MF

Okvir za pripravo proračunov sektorja država, pripravljen v obliki odloka DZ, mora v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu določiti ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto in ciljne salde ter najvišji možni obseg izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja.

 

Objavljeni predhodni podatki o višini javnofinančnega primanjkljaja za leto 2016, kažejo da je bil, po prvi objavi SURS, z dne 30. marca 2017, dosežen primanjkljaj glede na spremljanje realizacije 2016 in napovedi Ministrstva za finance ter preračune na podlagi 4 javnofinančnih blagajn, za 0,2 odstotne točke nižji od pričakovanj, na 1,5% BDP. Poleg tega izboljšana gospodarska napoved UMAR, s katero se je Vlada RS seznanila  dne 31. marca 2017,  potrjuje, da je Slovenija višje v gospodarskem ciklu od prvotnih pričakovanj. Omenjeni objavljeni podatki in napovedi kažejo, da sta tako ugodnejši javnofinančni rezultat kot tudi nova gospodarska napoved posledica tako cikličnih učinkov kot tudi vladnih ukrepov za spodbujane gospodarske rasti. Vlada Republike Slovenije v danes obravnavanih dokumentih tako vztraja na začrtani poti, da bo strukturni saldo sektorja država po oceni Ministrstva za finance uravnotežen konec leta 2020, ko dosežemo naš srednjeročni cilj (MTO). Dokler Slovenija MTO še ni dosegla, velja prehodno obdobje in pravilo, da se mora strukturni primanjkljaj postopno zniževati proti MTO, na način, da bo to skladno s pravili Pakta stabilnosti in rasti.

 

Za leto 2018 je predviden 0,2-odstotni javnofinančni primanjkljaj, najvišji obseg izdatkov sektorja država pa znaša 19,158 milijarde evrov. Za leto 2019 je predviden pozitivni ciljni saldo v višini 0,2 odstotka BDP in najvišji obseg izdatkov v višini 19,512 milijarde evrov, za leto 2020 pa 0,4-odstotni ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov v višini 19,952 milijarde evrov.

 

Za državni proračun je za leto 2018 predviden najvišji obseg izdatkov v višini 9,575 milijarde evrov, kar predstavlja 0,2-odstotni primanjkljaj, za leto 2019 je predviden najvišji obseg izdatkov v višini 9,697 milijarde evrov in 0,6-odstotni primanjkljaj, za leto 2020 pa obseg izdatkov v višini 9,942 milijarde evrov in prav tako 0,6-odstotni primanjkljaj.

 

Ciljni saldo državnega proračuna za leto 2018 upošteva tudi prihodek iz naslova  povračila pet odstotkov zadržanih sredstev finančne perspektive EU za obdobje 2007-2013, to je 205 milijonov evrov. Prav tako bo državni proračun namenil dodatna sredstva v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi načrtovane politike na področju pokojnin ter dodatna sredstva v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi kritja nekaterih nezdravstvenih storitev ter izvajanja posebnega vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob. Obe blagajni socialnega zavarovanja se namreč ne smeta zadolževati in morata izkazovati uravnotežene proračune.

 

Priloga odloku je tudi osnutek Programa stabilnosti 2017, ki podrobneje opredeljuje srednjeročni fiskalni položaj in politiko ter pot do doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja, kot izhaja iz  začrtanega Okvira. Nominalni saldo sektorja država se bo, kot že omenjeno, v programskem obdobju še izboljševal in dosegel presežek v ocenjeni višini 0,2 odstotka BDP že v letu 2019. Po tej poti bo Slovenija beležila tudi znatno izboljševanje primarnega salda sektorja države, ki je pozitiven že od leta 2015 naprej. S tem je začrtana pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v letu 2020. Prav tako Slovenija sledi fiskalnemu pravilu, kjer velja prehodno obdobje in pravilo, da se mora strukturni primanjkljaj postopno zniževati proti MTO, na način, da bo to skladno s Pravili pakta stabilnosti in rasti. Tako Slovenija na srednji rok izpolnjuje zahteve, saj dosega zahtevan povprečni fiskalni napor v letih 2016-2019. Strukturni saldo sektorja država se znižuje z nižjo dinamiko kot je letna zahteva za gospodarstvo v normalnih časih, zato je za Slovenijo v programskem obdobju ključna izvedba zastavljenih trajnih strukturnih ukrepov in reform, s katerimi se bo izboljšala struktura javnih financ, ter investicij, ki bodo okrepile potencialno rast.

 

Vlada je danes določila tudi besedilo predloga sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2017-2019, in sicer v delu, ki se nanaša na zdravstveno blagajno in sektor država. Posredovala ga bo v sprejem DZ in oceno fiskalnemu svetu.

 

Za leto 2017 se nekoliko zvišuje nov najvišji dovoljeni obseg izdatkov zdravstvene blagajne po denarnem toku, in sicer s  sedanjih 2,608 milijarde evrov na 2,685 milijarde evrov. Spremenjene okoliščine in izboljšana gospodarska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) vplivata na finančni načrt ZZZS, ki zaradi gibanj na trgu dela in višje gospodarske aktivnosti od predvidene tudi v letu 2017 beleži nadaljnjo rast prihodkov, z njimi pa je povezano tudi nenačrtovano naraščanje odhodkov, vezanih na nadomestila plač med začasno zadržanostjo z dela ter zdravila in medicinske pripomočke. Poleg tega bo začel ZZZS v letu 2017 izvajati poseben vladni projekt za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter za povečanje kakovosti zdravstvene obravnave, iz blagajne ZZZS pa bo ob sprejemu zakona o zdravniški službi na državni proračun prenesen del izdatkov za financiranje pripravnikov, specializacije in terciarja I.

 

Predlagana sprememba vpliva tudi na skupen najvišji obseg izdatkov sektorja država, kot je določen v lani sprejetem odloku za obdobje 2017-2019. Ti se bodo povečali z 18,419 milijarde evrov na 18,460 milijarde evrov. Zaradi izboljšanih makroekonomskih okoliščin in tekočih trendov v javnih financah ter na podlagi izboljšane pomladanske napovedi UMAR se letos povečujejo tudi ocenjeni prihodki sektorja država, zato se v odloku za leto 2017 zniža tudi primanjkljaj sektorja država, in sicer z 1,6 odstotka BDP na 0,8 odstotka BDP.

 

Vlada se je danes seznanila tudi z drugim osnutkom nacionalnega reformnega programa 2017-2018, srednjeročnega načrta vlade o prioritetnih ukrepih in projektih. Ministrstvo za finance je prvi osnutek iz marca dopolnilo z dodatnimi prispevki resorjev in s konkretnejšimi opredelitvami načrtovanih ukrepov, smiselno pa so upoštevane tudi pripombe socialnih partnerjev.

 

Odnosi z javnostmi