Skoči na vsebino

NOVICA

16. 3. 2017

Sprejeto na 126. seji vlade

Ljubljana, 16. marec 2017 – Vlada je na današnji redni seji poleg osnutka Nacionalnega reformnega programa z delovnega področja ministrstva za finance odgovorila na sedem poslanskih vprašanj, obravnavala mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o pobudi za oceno ustavnosti dela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, se seznanila s poročilom o delu usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja celovitega načrta projektov na davčnem področju v letu 2016. Sprejela je tudi odločitev, da bo Slovenija vplačala donacijo v Skupni evropski sklad za Zahodni Balkan v skupnem znesku 500.000 evrov ter sprejela mnenje o predlogih dopolnitev zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o dohodnini, ki ju je DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom.

Usmerjevalni odbor za projekte na davčnem področju ne bo več deloval

Vlada se je danes seznanila s poročilom o delu usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja celovitega načrta projektov na davčnem področju v letu 2016. Ugotovila je, da so aktivnosti odbora zaradi odločitve delodajalskih združenj lani zamrle, zato bo z današnjim dnem prenehal delovati.

Vlada se je leta 2015 v sodelovanju s socialnimi partnerji ob upoštevanju ciljev socialnega sporazuma za obdobje 2015–2016 zavezala k pripravi nekaterih ukrepov na področjih, ki so povezana s plačevanjem javnih dajatev, npr. k povečanju učinkovitosti izterjave neplačanih obveznosti, boju proti sivi ekonomiji, prestrukturiranju bank, poenostavitvi postopkov ter odpravljanju administrativnih ovir na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Na podlagi teh usmeritev so bili v celovitem načrtu projektov začrtani prioritetni cilji na področju javnih dajatev. Ti cilji so odprava administrativnih ovir, povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter prestrukturiranje bremena javnih dajatev, vključno z obremenitvijo nepremičnega premoženja. Za doseganje navedenih ciljev je bil oblikovan nabor ukrepov in sprejet okvirni terminski načrt za sprejem posameznih ukrepov.

Usmerjevalni odbor, v katerega so vključeni predstavniki pristojnih ministrstev, socialnih partnerjev in strokovne javnosti, daje mnenja ministrstvu za finance in drugim pristojnim organom v zvezi s pripravo posameznih ukrepov, sodeluje pri dogovarjanju o vrstnem redu oz. prioritetah izvajanja posameznih ukrepov ter daje mnenja o morebitnih dodatnih ukrepih.

Usmerjevalni odbor se je lani sestal na izredni seji 13. januarja, s poročilom o tem pa se je vlada že seznanila 24. marca lani. Po tem se odbor ni več sestal. Razlog za njegovo neaktivnost je bil dopis predstavnikov delodajalskih združenj (Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) ministru za finance Dušanu Mramorju z dne 18. april 2016, v katerem so sporočili, da se zbornice in delodajalske organizacije kot socialne partnerice v socialnem dialogu in članice Ekonomsko-socialnega sveta ne bodo udeležile seje usmerjevalnega odbora, ki je bila sklicana za 21. april 2016, ker so bile v ta organ imenovane predvsem na podlagi socialnega sporazuma 2015-2016, ki pa ni več v veljavi iz razlogov na strani ostalih dveh socialnih partnerjev.

Ker so aktivnosti usmerjevalnega odbora zamrle, je vlada sprejela sklep, da odbor preneha delovati.

 

Vlada o mnenju ATVP glede avtentične razlage

Vlada je danes obravnavala mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o pobudi za oceno ustavnosti dela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Vlada se strinja z mnenjem ATVP, da avtentična razlaga četrtega odstavka 48. člena zakona, s katero se je omejilo stroške vodenja računov, ni bila potrebna, saj je bila določba dovolj jasna, avtentična razlaga pa je na kapitalskem trgu povzročila težave in negotovost.

Avtentična razlaga, ki jo je DZ sprejel novembra lani, določa, da je treba četrti odstavek 48. člena zakona, ki se nanaša na omejitev letnega stroška vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu pri članu centralno depotne družbe, razumeti tako, da se omejitev nanaša na zgornjo mejo vseh stroškov upravljanja računa za njegovega imetnika.

Ustavno sodišče je DZ posredovalo mnenje ATVP glede pobude Alte Invest in drugih za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 48. člena zakona. DZ je ta dokument 3. marca 2017 poslal vladi in prosil za njeno mnenje.

Vlada poudarja, da je v zvezi s to zadevo že podala svoje mnenje, in sicer 10. januarja 2017. Mnenje je posredovala DZ in ustavnemu sodišču.

Mnenje ATVP o pobudi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 48. člena zakona je vsebinsko skladno z mnenjem vlade v tej zadevi.

 

Slovenija z donacijo v Skupni evropski sklad za Zahodni Balkan

Vlada je sklenila, da bo Slovenija vplačala donacijo v Skupni evropski sklad za Zahodni Balkan v skupnem znesku 500.000 evrov. Vplačala jo bo v treh obrokih, in sicer 200.000 evrov v letu 2017, 200.000 evrov v letu 2018 ter 100.000 evrov v letu 2019.

Slovenija, ki je od decembra 1992 članica Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ima danes 62,95 milijona evrov vpisanega delniškega kapitala in je druga največja delničarka v konstituenci, ki jo sestavljajo Belgija, Luksemburg in Slovenija. Vlada je leta 2006 sklenila, da Slovenija sodeluje pri ustanovitvi Sklada za Zahodni Balkan s prispevkom v kapital, ki je znašal 500.000 evrov.

Sklad za Zahodni Balkan je financiral nepovratno tehnično pomoč za pripravo projektov, ki jih je v državah upravičenkah financirala EBRD. V odvisnosti od specifičnih potreb posameznih držav upravičenk so imeli prednost infrastrukturni in energetski projekti, investicije v zasebni sektor (mikrofinanciranje), razvoj finančnih sistemov, privatizacija in izgradnja institucij.

Slovenija si je v času predsedovanja EU leta 2008 kot eno od svojih prioritet postavila vzpostavitev Investicijskega okvira za Zahodni Balkan s ciljem boljše koordinacije in sodelovanja mednarodnih finančnih institucij, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k razvoju in približevanju držav v regiji Zahodnega Balkana. Pobudo je podprla tudi Evropska komisija, pridružile pa so se ji Evropska investicijska banka, EBRD ter Razvojna banka Sveta Evrope. Okvir predvideva koordinacijo in sodelovanje na strani ponudnikov finančnih virov, in sicer finančnih institucij kot tudi donatorjev, in na drugi strani poenostavitev postopkov za države prejemnice in njihove subjekte z uveljavitvijo ene vstopne točke in enotne prioritetne liste projektov.

Od ustanovitve so bilateralne donatorice v Skupni evropski sklad za Zahodni Balkan, ki je pravni naslednik Sklada za Zahodni Balkan, vplačale prek 45 milijonov evrov. Ker je bilo decembra 2016 v skladu na voljo le še 1,6 milijona evrov sredstev, so donatorice pozvane k ponovni polnitvi sklada. Na srečanju usmerjevalnega odbora decembra lani v Londonu so nove prispevke že napovedale Avstrija, Nemčija, Norveška, Švedska, Francija in Italija.

Glede na to, da je Zahodni Balkan geografska prioriteta v slovenski zunanji politiki in posledično v resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije ter da se je Slovenija v okviru EU zavezala k povečevanju obsega razvojne pomoči do leta 2030, je vlada potrdila ponovno vplačilo v višini 500.000 evrov. Ministrstvo za finance  bo podpisalo sporazum o donaciji, v katerem bo opredeljena višina donacije ter dinamika vplačila donacije.

 

Vlada ne podpira predloga dopolnitev zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o dohodnini

Vlada je danes sprejela mnenje o predlogih dopolnitev zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o dohodnini, ki ju je DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom. Predlagajo olajšavo za donacije z namenom investiranja v društvu, ki deluje v javnem interesu na področju športa, čemur vlada nasprotuje.

Vlada predlogoma dopolnitev zakonov nasprotuje iz različnih razlogov. Eden od teh je, da je že uveljavljena davčna olajšava za donacije in neenaka obravnava enega segmenta nepridobitnega sektorja glede na druge brez utemeljenih razlogov. Financiranje športnih društev je omogočeno tudi prek drugih institutov v davčni zakonodaji – namenitev dela dohodnine za donacije, možno pa je tudi financiranje prek javnih razpisov.

Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb donacije predstavljajo dohodke iz nepridobitne dejavnosti in se ne vključujejo v davčno osnovo, pomemben element nasprotovanja je tudi neenakost z vidika zakonodaje EU, predlog dopolnitev je vsebinsko nedodelan, upoštevati pa je treba tudi vidik javnofinančne konsolidacije in odsotnost predlaganega hkratnega ukrepa na dohodkovni strani proračuna.

 

Vlada o dohodkih iz oddajanja premoženja v najem in dohodki iz kapitala

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z dohodki iz oddajanja premoženja v najem in dohodki iz kapitala.

Poslanka Nada Brinovšek je na naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z dohodki iz oddajanja premoženja v najem in dohodki iz kapitala.

Vlada je poslanki v odgovoru pojasnila, da se dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem ne vključujejo v letno odmero dohodnine, temveč se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je 25 odstotkov pri dobičku iz oddajanja premoženja v najem, obrestih in dividendah. Razlika je le pri dobičku iz kapitala, kjer se stopnja davka, določena v višini 25 odstotkov, na vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšuje (po petih letih je stopnja 15 odstotkov, po desetih letih 10 odstotkov in po petnajstih letih 5 odstotkov), po 20 letih imetništva kapitala tega davka ni več. Pri odmeri se ne upošteva davčnih olajšav, razen pri obrestih, izplačanih v bankah in hranilnicah v Sloveniji ali EU, velja oprostitev dohodnine od obresti v višini 1.000 evrov, tako da so obdavčene le tiste nad 1.000 evrov po stopnji 25 odstotkov.

Pri obrestih in dividendah je davčna osnova dosežen dohodek, medtem ko se pri določitvi davčne osnove pri dohodku iz oddajanja premoženja v najem upoštevajo še normirani stroški v višini 10 odstotkov, lahko pa zavezanec uveljavlja tudi dejanske stroške, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja. Pri dobičku iz kapitala je davčna osnova razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Davčna osnova se zniža za normirane stroške, morebitne plačane davke in stroške vlaganja v obnovo nepremičnine.

Vlada je na podlagi kontrolnih podatkov o dohodku iz kapitala in dohodku iz oddajanja premoženja v najem pripravila podatke o bruto dohodku za leta od 2013 do 2015, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS. Pri podatkih o prihodkih za leta od 2013 do 2016 so prikazani podatki iz realizacije državnega proračuna. Vlada v tem trenutku še ne razpolaga s podatki o dohodkih iz kapitala in dohodkih iz oddajanja premoženja v najem za leto 2016, zato posreduje le podatke za leta 2013 do 2015 (v priponki). Prikazani so podatki o bruto dohodku, saj se pri dobičku iz kapitala upoštevajo še izgube in pri dohodku iz oddajanja premoženja v najem stroški, ki se z leti spreminjajo, tako da je za medletne primerjave boljši podatek o bruto dohodku.

 

Tabela s podatki

 

Vlada o končno vrednostjo plačil za TEŠ 6

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Danijela Krivca v zvezi s končno vrednostjo plačil za TEŠ 6.

Poslanec v svojem vprašanju navaja, da je družba Alstom v mesecu februarju 2012 prevzela gradbišče gradnje bloka TEŠ 6 in da ''je bila sklenjena pogodba o gradnji v višini približno 700 mio evrov. 1. avgusta 2012 je stopil v veljavo zakon o poroštvu TEŠ 6, po katerem država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo EIB''. Zanima ga, kolikšna je končna vrednost plačil do družbe Alstom.

Ministrstvo za finance spremlja izvajanje poroštva na podlagi Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov EUR. Zakon je bil sprejet na podlagi predloga poslancev. Vlada je zakonu nasprotovala. Na podlagi Zakona je bila 6. decembra 2012 podpisana Poroštvena pogodba med RS in EIB, kot mednarodna pogodba je bila ratificirana v Državnem zboru RS in učinkuje z veljavnostjo zakona. Na podlagi poroštvene pogodbe je bila novembra 2012 podpisana še Pogodba o načinu in pogojih zavarovanja poroštva RS. Podpisnika te pogodbe sta bila direktor TEŠ in minister za finance. Hkrati se je podpisala še Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s Projektom postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj. Zadnjo pogodbo so podpisali direktor TEŠ, minister za finance in minister za infrastrukturo in prostor.

Ministrstvo za finance prejema vsa ustrezna poročila na podlagi Pogodbe o načinu in pogojih zavarovanja poroštva RS. Omenjena pogodba pa ne zavezuje TEŠ, da bi poročal o vrednosti izplačil izvajalcem. Ne glede na navedeno pa iz podatkov, ki jih je prejelo Ministrstvo za finance izhaja, da je bilo vsem izvajalcem za ta projekt do 31. 1. 2017 plačano 1.402.119.535 evrov.

Zaradi kršitev določil iz 4., 6. in 7. člena prej omenjene Pogodbe o načinu in pogojih zavarovanja poroštva RS je Ministrstvo za finance v oktobru 2015 na podlagi 11. člena Pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj naložilo TEŠ plačilo enkratne pogodbene kazni v višini 100.000 EUR, ki je bila v roku plačana.

 

Vlada o domnevno nesorazmerno visoki davčni obremenitvi košarice življenjskih potrebščin

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z nesorazmerno visoko davčno obremenitvijo košarice življenjskih potrebščin.

Poslanko Nada Brinovšek zanima, kako visoka obremenitev košarice izdelkov z davki in prispevki vpliva na potrošnjo in s tem na prihodke iz naslova DDV ter, ali je rast davčnih prihodkov iz naslova DDV, ki je kljub gospodarski rasti zelo nizka, posledica visoke obremenitve navedene košarice.

Vlada pojasnjuje, da je odstotek pobranih davkov in socialnih prispevkov v razmerju do BDP, ki kaže na obremenitev z dajatvami, je po zadnjih podatkih za leto 2015 v Republiki Sloveniji znašal 37,1 % BDP, kar je rahlo višje kot leta 2008 (+0,2 o.t.) in nižje od vrha v letu 2005 (-1,2 o.t.). V letu 2015 je bil ta delež nižji kot je znašalo povprečje držav članic Evropske unije (40,0 % BDP) in kot v vsaki od sosednjih držav.

Podatki o davčnih obremenitvah po ekonomskih kategorijah (implicitne davčne stopnje in razmerjem med davki na potrošnjo, delo in kapital glede na BDP) nam kažejo, da je v obdobju po krizi prišlo do prestrukturiranja davčnih obremenitev s kapitala na potrošnjo, efektivna obdavčitev dela pa je na podobni ravni. Zaradi zniževanja stopnje davka od dohodka pravnih oseb in zvišanja olajšav za investicije v osnovna sredstva je bila namreč implicitna davčna stopnja na kapital leta 2015 (21,7 %) nižja kot leta 2007 (26,6 %), ko je po večletni rasti dosegla najvišjo vrednost. Izpad prihodkov od davka od dohodka pravnih oseb, ki je bil posledica teh davčnih sprememb in poslabšanja poslovnih rezultatov podjetij v začetnih letih krize, so delno nadomestila povišanja davkov na potrošnjo (dvig stopenj DDV in povišanje nekaterih okoljskih davkov ter trošarin), kar se kaže tudi v večji efektivni obdavčitvi potrošnje, izmerjeni z implicitno davčno stopnjo na potrošnjo. Ta je leta 2015 znašala 26,1 %, leta 2008 pa 24,5 %. Implicitna davčna stopnja na delo je po zadnjih podatkih na podobni ravni kot v letu 2008.

Podatki o gibanju zasebne potrošnje kažejo, da je kljub povišanju efektivne obdavčitve potrošnje v zadnjih letih prišlo do njenega okrevanja, pod vplivom izboljšanja razmer na trgu dela, dohodkov in povečanja zaupanja potrošnikov.

Na vprašanje poslanke o vplivu visoke obremenitve košarice izdelkov z davki na potrošnjo in prihodke iz naslova DDV, torej vlada pojasnjuje, da se dvig implicitne davčne stopnje na potrošnjo ni odrazil v znižanju realne rasti zasebne potrošnje gospodinjstev v letu 2016, saj je bila ta najvišja po letu 2007. Rast prihodkov državnega proračuna iz naslova DDV je bila v letu 2016 res pod pričakovanji (le 1,3 %), a so razlogi predvsem v spremembi denarnega toka prilivov v državni proračun zaradi novele Zakona od davku na dodano vrednosti (ZDDV-1I), s katero se je spremenil način plačevanja DDV pri uvozu. Če merimo, koliko DDV se je pobralo v letu 2016 po metodologiji, ki jo uporablja Statistični urad (ESR-2010), ki izloči zamike priliva davka v državni proračun in druge posebnosti, je po oceni vlade v letu 2016 bilo za 3 % več pobranega DDV kot v letu pred tem, kar je za 0,6 odstotne točke višja rast kot v letu 2015.

V zvezi z vprašanjem o načrtovanju novih obremenitve potrošnje vlada poudarja, da je v koalicijskem sporazumu o sodelovanji v vladi zapisano, da bo vlada vodila davčno politiko, katere osrednji cilj je podpora ekonomskim ukrepom za rast in zaposlovanje, spremembe na področju davčne zakonodaje pa so in bodo še naprej zagotavljale enakopravno obdavčitev vseh kategorij davčnih zavezancev. Ob že sprejetih ukrepih si bo vlada tudi v prihodnje na področju davčne politike prizadevala za postopen napredek k zdravim javnim financam, k nadaljnji gospodarski rasti ter zagotavljanju pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženjem (kapitalom). Upoštevaje navedeno pa bodo ukrepi ciljani v smeri prestrukturiranja bremen javnih dajatev, vključno s posodobitvijo sistema obdavčitve nepremičnega premoženja, zmanjšanju administrativnih bremen ter izboljšanju učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

 

Vlada o strukturi financiranja slovenskih podjetij

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi s problematiko strukture financiranja slovenskih podjetij.

Poslanko v zvezi s problematiko strukture financiranja slovenskih podjetij zanima, kakšno je stanje glede načina financiranja slovenskih podjetij in kakšno je videnje vlade, ali vlada vidi male delničarje kot možne investitorje v lastniški kapital slovenskih podjetij, kako bo vlada spodbudila investiranje malih delničarjev v slovenska podjetja, če bo sprejet predlog o novem zdravstvenem prispevku na dohodke iz kapitala ter kako je investiranje malih delničarjev urejeno v tujini.

Vlada glede strukture financiranja slovenskih podjetij pojasnjuje, da se je sledeč podatkom Banke Slovenije struktura financiranja slovenskih podjetij postopno začela približevati strukturi podjetij evroobmočja, kjer je pomen bančnih posojil manjši. Do krize ob koncu leta 2008, ko so finančne obveznosti podjetij dosegle 235 % BDP, so podjetja povečala delež posojil v strukturi finančnih obveznosti, medtem ko so delež lastniškega kapitala zmanjšala. Ob polletju 2016 so imela podjetja dobrih 200 % BDP finančnih obveznosti, kar je za 4 odstotne točke manj kot v obdobju vzdržne gospodarske rasti v letih od 2001 do 2005. V strukturi so imela za 5 odstotnih točk več posojil in za prav toliko manj lastniškega kapitala kot v navedenem obdobju. Struktura financiranja se je veliko bolj približala povprečju podjetij evroobmočja. Ta imajo več lastniškega kapitala in več financiranja prek izdaj obveznic, načina, ki med slovenskimi podjetji le počasi dobiva na pomenu. Razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem podjetij je z okoli 110 % primerljivo z mediano evroobmočja. Raven dolga podjetij glede na BDP je pod povprečjem evroobmočja.

V zvezi s financiranjem slovenskih podjetij vlada pojasnjuje, da so ukrepi za izboljšanje dostopa do virov financiranja na voljo preko SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS), in sicer v obliki povratnih virov financiranja (dolžniški viri: garancije s subvencijo obrestne mere, pogarancije, krediti, mikrokrediti in lastniški viri: semenski kapital, tvegan kapital) in nepovratnih virov financiranja, ki ostajajo za finančne spodbude posebnim ciljnim skupinam, kot so npr. spodbude za nova inovativna podjetja.

Pri nekaterih ukrepih zagotavljanja finančnih virov se uvaja tudi nadgradnja, v obliki tako imenovanih »finančnih dvojčkov«, ki predstavljajo kombinacijo finančnih instrumentov in vsebinske podpore (v obliki mentoriranja, usposabljanja, mreženja).

Za pripravo finančnih instrumentov za obdobje 2014-2020 je bila izvedena predhodna analiza, ki je ocenila vrzel v financiranju, in predstavljala podlago za razvoj novih ali nadgrajenih ukrepov tudi za podjetja. Potencialne vrzeli financiranja so bile identificirane na področjih MSP, raziskav, razvoja in inovacij, energetske učinkovitosti ter urbanega razvoja.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je pripravilo tudi celovit Program izvajanja finančnih spodbud za obdobje 2015-2020 (Program), ki predstavlja podlago za državne in de minimis pomoči, ki jih dodeljuje MGRT, njegove izvajalske institucije oziroma druge institucije, ki delujejo na področju podjetništva in inovativnosti.

Pri izvajanju ukrepov za spodbujanje investicij je poudarek na povratnih virih financiranja (dolžniški in lastniški), medtem ko so nepovratni viri namenjeni za začetne faze življenjskega cikla podjetja ter za raziskave, razvoj in inovacije ter prenove procesov v podjetjih. Tako si bo vlada tudi v okviru finančne perspektive 2014 – 2020 prizadevala z ustreznimi ukrepi še izboljšati dostop do ugodnih finančnih virov, saj so dosedanji rezultati pokazali pozitivne učinke na rast in razvoj podjetij in s tem gospodarstva kot celote.

Vlada se ne strinja z navedbo poslanke, da tuji investitorji v Republiki Sloveniji niso zaželeni. V skladu s Programom spodbujanja internacionalizacije 2015-2020 je strateški cilj spodbujanja vhodnih tujih neposrednih investicij (TNI), da se z izboljšanjem podpornega okolja ob vzporednem procesu izboljševanja poslovnega okolja in z učinkovito uporabo javnih sredstev privabi k investiranju na območju Republike Slovenije tuje investitorje z namenom pospeševati gospodarski razvoj. Eden izmed ciljev zadevnega programa je povečati obseg vrednosti TNI za 4 % letno oziroma najmanj ohraniti  delež stanja vhodnih TNI v BDP.  

Stanje tujih neposrednih naložb je v Sloveniji konec leta 2015 znašalo 11,6 milijarde EUR, kar je 13,4 % več kot konec leta 2014; konec prvega polletja 2016 pa je bilo stanje tujih neposrednih naložb 12,043 milijarde EUR, kar predstavlja 31,2 % BDP. Največji tuji investitorji konec leta 2015 so bili iz Avstrije (3,56 mrd, 30,7%), Nemčije (1,08 mrd, 9,4 %), Nizozemske (1,02 mrd, 8,8 %), Hrvaške (938 mio, 8,1 %) in Italije (842 mio, 7,2 %).

MGRT ter izvajalska agencija SPIRIT Slovenija si s kreiranjem različnih ukrepov in z izvajanjem aktivnosti prizadevata spodbujati nove in že obstoječe investitorje za realizacijo njihovih novih naložb in širitev dejavnosti v Sloveniji.

Z ofenzivnim trženjem Slovenije kot lokacije za TNI s poudarkom na promociji Slovenije kot centru za raziskave in razvoj, centru za zeleno gospodarstvo ter logističnem centru, z zagotavljanjem informacij o slovenskem poslovnem in investicijskem okolju, s finančnimi spodbudami za neposredno sofinanciranje tujih investicij v Sloveniji ter z izvajanjem podpornih aktivnosti, kot so npr. izhodne in vhodne gospodarske delegacije, seminarji, skupinske predstavitve na sejmih v tujini, organizacija obiskov tujih investitorjev, predstavitev slovenskega poslovnega in investicijskega okolja doma in v tujini, ter s spremljanjem rasti in razvoja že obstoječih tujih investitorjev v Sloveniji; se zagotavlja večja prepoznavnost slovenskega gospodarstva v tujini in Slovenije kot lokacije za TNI.

Ob tem je potrebno poudariti, da se tako minister, pristojen za gospodarski razvoj in tehnologijo, kakor tudi njegov državni sekretar redno srečujeta z že prisotnimi tujimi investitorji kot tudi z zainteresiranimi novimi potencialnimi tujimi investitorji, s predstavniki združenj ter s predstavniki domačih in tujih gospodarskih in obrtnih zbornic. SPIRIT Slovenija pa je naša točka na terenu, in sicer tako za tuje investitorje kot za domača podjetja. V letu 2016 je SPIRIT Slovenija sodeloval na treh mednarodnih investicijsko-nepremičninskih sejmih, organiziral 14 obiskov potencialnih tujih investitorjev v Sloveniji in na 37 dogodkih predstavil slovensko poslovno  in investicijsko okolje. MGRT je tudi skupaj s SPIRIT v okviru program »Nadaljnja rast in razvoj podjetij s tujim in mešanim kapitalom« v letu 2016 sodeloval na sestankih v 20 podjetjih, ki so bila izbrana s strani javne agencije SPIRIT s seznama  podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji, ki imajo najvišjo bonitetno oceno. Namen programa je aktivno delo s tujimi investitorji, ki so že prisotni na slovenskem trgu, oziroma vzpostavitev partnerskega odnosa s podjetji s tujim in mešanim kapitalom. Cilji zadevnega programa so: spodbujanje rasti in razvoja ter krepitev pozicije v sistemu tujega lastnika ter posledično reinvestiranje oz. povečanje števila novih investicij ter s tem povečanje/ohranitev števila delovnih mest v Sloveniji.

 

Vlada ocenjuje, da so vse investicije za Republiko Slovenijo pomembne, tako domače, kakor tudi tuje, saj je ravno pretok znanja, izkušenj, praks in tudi kapitala, lahko pomemben korak pri razvoju posameznega podjetja. Dodatno lahko tuji lastnik tudi doprinese k pomembnim povezavam na tujih trgih ali vključevanju v večje dobavne verige, kar dolgoročno lahko pomeni za slovensko podjetje pomembno poslovno povezavo.

Po podatkih Banke Slovenije (Vir: Neposredne naložbe 2015; oktober 2016) je stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji konec leta 2015 znašalo 11,6 milijarde EUR, kar je 13,4 % več kot konec leta 2014. Med državami investitorjev prevladujejo države članice EU in Švica. Najpomembnejše med njimi so Avstrija, Italija, Nemčija, Nizozemska in Hrvaška. Po strukturi dejavnosti je bilo največ naložb v predelovalne dejavnosti, v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter v finančne in zavarovalniške dejavnosti. Podjetja s tujimi neposrednimi investicijami so konec leta 2015 predstavljala 4,5 % celotne populacije slovenskih podjetij (brez finančnih posrednikov), kar je enak delež kot v letu 2014. Podjetja s tujimi neposrednimi investicijami so izplačevala tudi 12,1 % višjo plačo na zaposlenega v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Prav tako so podjetja s tujimi neposrednimi naložbami dosegala višji čisti dobiček na zaposlenega in višjo dodano vrednost na zaposlenega

V zvezi s spodbujanjem investicij malih delničarjev in zagotavljanjem njihove varnosti vlada pojasnjuje, da slovenski pravni okvir, ki ureja pravice malih delničarjev, sledi pravilom Evropske unije. Pravice malih delničarjev so npr. shematsko prikazane v dokumentu, objavljenem na spletni strani MGRT.[1] Sledeč navedenemu velja, da slovenska zakonodaja ustrezno ščiti pravice malih delničarjev.

Hkrati vlada pojasnjuje, da vsaka investicija v gospodarsko družbo nosi ekonomsko tveganje. Le to je odvisno od poslovnega načrta družbe in sposobnosti poslovodstva družbe, da načrt uresniči. Na navedeno tveganje vlada nima vpliva. Navedenega tveganja zakonodaja ne more zmanjšati. Navedeno tveganje namreč ni pravno, temveč ekonomsko. Zakonodaja lahko zagotovi le, da je investitor, v trenutku ko vstopi v določeno družbo, seznanjen s tveganjem poslovanja te družbe. Navedeno zagotavljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah ter Zakona o trgu finančnih instrumentov. Kot že navedeno, sledijo določbe obeh navedenih zakonov pravilom Evropske unije.

Namen predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v tem trenutku v javni razpravi je tudi, da se odpre možnost za razpravo in se zbere odzive zainteresirane javnosti. Vlada verjame in je prepričana, da se le s širokim družbenim, kot tudi političnim konsenzom, lahko dosežejo in sprejmejo rešitve, ki bodo zasledovale temeljni cilj države – to pomeni zagotavljanje načela enakomerne in pravične porazdelitve javnofinančnih bremen ob javnofinančni vzdržnost. Nadaljnje korake oziroma rešitve pa bo vlada sprejela po končani javni razpravi, ko bo dobila odzive, saj je bil tudi namen, da se informira čim širši krog deležnikov in s tem tudi da možnost vsem, da sodelujejo pri oblikovanju rešitev, s katerimi se bo lahko zasledovalo navedene cilje.

 

Vlada o plačevanja prispevkov na dohodke iz premoženja

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z mnenjem nekdanjega finančnega ministra glede plačevanja prispevkov na dohodke iz kapitala.

Poslanka Nada Brinovšek je na predsednika državnega zbora naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z mnenjem nekdanjega finančnega ministra glede plačevanja prispevkov na dohodke iz premoženja.

Vlada pojasnjuje, da se zaveda, da je sicer kljub navedenim optimističnim signalom gospodarski, socialni in ekonomski položaj Slovenije in njenih državljanov še vedno do določene mere negotov, zato so vsi že sprejeti ukrepi, kot tudi prihodnji ukrepi, usmerjeni k izboljšanju dejavnikov konkurenčnosti in dviga produktivnosti gospodarstva z varovanjem obstoječih delovnih mest in aktivnostmi za ustvarjanje novih. Ravno to pa pomeni nadaljevanje dela na sistemskih ukrepih, s katerimi se bo lahko zagotavljala blaginja prebivalstva in kakovostna raven socialne države. V tem procesu in pri iskanji ustreznih ukrepov se vlada zaveda, da je to mogoče doseči le z zagotovitvijo usklajenih ukrepov na več področjih, kar zahteva širši družbeni in politični konsenz.

Mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki kažejo, da struktura davkov v Sloveniji ni najbolj optimalna, saj je z davki in prispevki nadpovprečno obremenjeno delo, precej podpovprečno pa premoženje in dohodek pravnih oseb. Pri obremenitvi dela izstopajo prispevki za socialno varnost, saj je obremenitev z dohodnino pod povprečjem EU28, obremenitev s prispevki pa je nadpovprečna. Enako kažejo tudi podatki o davčnem primežu iz OECD publikacije Taxing Wages. Davčni primež je v Sloveniji višji kot povprečje OECD, pri čemer glavni vir obremenitve predstavljajo prispevki za socialno varnost.

Doseči razbremenitev dela je sicer ena izmed prioritet na ekonomskem področju, ki si jih je zastavila vlada že ob nastopu mandata, kar pomeni, da bi s splošnimi sistemskimi ukrepi, podprla možnosti za stabilno nadaljnjo gospodarsko rast. Spremembe na področju plačevanja javnih dajatev morajo poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja - predvsem z odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem bremen javnih dajatev - na drugi strani zagotavljati tudi stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke.

Poleg davkov predstavljajo prispevki za socialno varnost pomemben vir javnofinančnih prihodkov, njihova struktura in višina pa je prav tako lahko pomemben dejavnik za spodbujanje razvoja v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Za razliko od davkov, ki so nenamenski in njihovo plačilo ni povezano s koristmi oziroma pravicami, ki bi iz naslova plačila davka pripadale davčnemu zavezancu, gre pri prispevkih za socialno varnost pravzaprav za prispevke zavarovancev in njihovih delodajalcev za zagotavljanje točno določenih pravic. Upoštevaje navedeno, je prispevke za socialno varnost nujno treba obravnavati v kontekstu sistema socialne varnosti kot celote. Vsekakor pa vlada ponovno poudarja, da je osrednje vodilo pri oblikovanju ukrepov zagotavljanje socialnega tržnega gospodarstva ter ustrezne ravni socialne varnosti, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične porazdelitve bremena. Pri tem je torej nujno ravno zasledovanje temeljnega načela, ki temelji na solidarnosti zdravstvenega sistema, ob ohranitvi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter sočasni dolgoročni finančni vzdržnosti. Z ustrezno kakovostjo, varnostjo, učinkovitostjo in predvsem s finančno vzdržnostjo delovanja zdravstvenega sistema si bo vlada prizadevala za spodbujanje, poleg vsega naštetega, tudi za dvig konkurenčnosti poslovnega okolja, saj bo s tem državljanom Slovenije zagotovila več dela preko večje gospodarske rasti.

Namen predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v tem trenutku v javni razpravi je tudi, da se odpre možnost za razpravo in se zbere odzive zainteresirane javnosti. Vlada verjame in je prepričana, da se le s širokim družbenim, kot tudi političnim konsenzom, lahko dosežejo in sprejmejo rešitve, ki bodo zasledovale temeljni cilj države – to pomeni zagotavljanje načela enakomerne in pravične porazdelitve javnofinančnih bremen ob javnofinančni vzdržnosti. Nadaljnje korake oziroma rešitve pa bo vlada sprejela po končani javni razpravi, ko bo dobila odzive, saj je bil tudi namen, da se informira čim širši krog deležnikov in s tem tudi da možnost vsem, da sodelujejo pri oblikovanju  rešitev, s katerimi se bo lahko zasledovalo navedene cilje.

 

Vlada o vplivu uvedbe obvezne zdravstvene dajatve na prvo reševanje stanovanjskega problema

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z vplivom uvedbe obvezne zdravstvene dajatve na prvo reševanje stanovanjskega problema.

Poslanka je v vprašanju navedla, da je zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju med drugim predlagana tudi nova zdravstvena dajatev, ki naj bi nadomestila dosedanje prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Ta naj bi se določila glede na aktivne dohodke (dohodki iz zaposlitve) in tudi glede na pasivne dohodke (dohodki iz kapitala – obresti, dividende in kapitalski dobički ter dohodki iz oddajanja premoženja v najem). Pasivni dohodki pa naj bi se dodatno obdavčili že z obveznim zdravstvenim prispevkom. Poslanka tu vidi problem za mlade družine oziroma družine, ki same varčujejo za prvo rešitev stanovanjskega problema.

Vlada pojasnjuje, da gre v primeru novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za predlog, ki je še v fazi javne obravnave, in o katerem se bo vlada odločila po prejemu pripomb in komentarjev v javni obravnavi in v nadaljnjem medresorskem usklajevanju.

Vlada dodaja, da je temeljno izhodišče obdavčitve dohodkov fizičnih oseb v obdavčitev, zajeti vsak dohodek fizičnih oseb, s čimer naj se doseže čim bolj enako davčno obravnavo dohodkov ter enakomernejšo razporeditev davčnih bremen med davčnimi zavezanci. Namen obdavčitve dohodkov fizičnih oseb je tudi v večji meri določiti obremenitev posameznikov glede na višino dohodka in osebne razmere, z upoštevanjem socialne komponente, pri tem pa slediti globalnemu načelu ter v obdavčitev zajeti vsak dohodek, ne glede na vir dohodka. Pri obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb se zasleduje tudi davčna nevtralnost pri obdavčenju enake vrste dohodka. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka oziroma podobna razmerja ureja (obravnava) enako. Zavezuje pa ga tudi k taki normativni različnosti, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, ki jih ureja. Posebnosti ustavnega načela enakosti v davčnem pravu so v tem, da ima zakonodajalec pri izbiri davčnega predmeta, pri določitvi davčne osnove, davčne stopnje in davčnih oprostitev široko polje presoje, da pa mora pri izpeljavi sprejete odločitve spoštovati enakost v obremenitvi, ki je odsev splošnega načela enakosti v davčnem pravu, ter da te zahteve brez utemeljenega razloga ne more opustiti. Davčne ugodnosti so ustavno dopuščene, če spodbujajo družbeno-koristna ravnanja davčnih zavezancev (varstvo okolja, socialna varnost, zagotavljanje skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja). Davki v sodobni družbi ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, ampak so davki tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik, vendar vedno kot podporni ukrep drugim, primarnim politikam.

V tem okviru je tudi urejena posebna davčna obravnava dohodkov iz kapitala, konkretno obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah. Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, se zmanjša za 1.000 evrov. Oprostitev plačila dohodnine za navedene obresti je namenjena ravno navedenim skupinam oseb, saj se navadno osebe, ki varčujejo za rešitev prvega stanovanjskega problema, poslužujejo konservativnejših oblik varčevanja, med katerimi je zagotovo najkonservativnejša in najvarnejša (tudi zaradi sistema jamčenja države za vloge pri bankah) ravno depozit pri bankah ali hranilnicah. Oprostitve plačila dohodnine pa so deležne tudi obresti (celotna vsota teh obresti) iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (Republika Slovenija še vedno zagotavlja nadaljevanje varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, in sicer le do realizacije vseh tistih varčevalnih pogodb, ki so bile sklenjene do uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ, to je do vključno 30. 5. 2012).

Znesek 1.000 evrov obresti ob trenutnih nizkih obrestnih merah za vezane vloge pri bankah pomeni, da bodo v povprečju obdavčene le obresti od depozitov, ki bodo krepko presegali 100.000 evrov (po osebi). Po podatkih Banke Slovenije je namreč obrestna mera za vezane vloge gospodinjstev nad dvema letoma zgolj 0,76 %, trend iz preteklih let in pričakovanja na kapitalskih trgih pa kažejo, da v kratkem niso verjetne bistvene spremembe obrestnih mer. Ker pa so zelo nizke obrestne mere tudi na strani posojil, ki jih najemajo gospodinjstva, to hkrati izboljšuje zmožnost mladih družin, da si rešijo stanovanjski problem tudi skozi ugodna posojila, ki jih je mogoče pridobiti v tem času.

Vlada meni, da je sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino primerno urejen, zato se nadaljnje razbremenitve na tem področju ne predvidevajo.

Razliko med ceno programa vrtca in plačilom staršev, plačujejo občine. Na podlagi tega imajo občine že sedaj možnost, da s svojimi akti mladi družini, ki odplačuje stanovanjski kredit, znižajo plačilo vrtca. Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se uporablja pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, med katere sodi tudi znižano plačilo vrtca, pa je že sedaj določeno, da se kot premoženje ne upoštevajo bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje o stroških upravljanja trgovalnih računov

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Marka Pogačnika v zvezi z vračilom preveč zaračunanih stroškov upravljanja trgovalnih računov.

Poslanec mag. Marko Pogačnik je na vlado naslovil vprašanja v zvezi z vračilom preveč zaračunanih stroškov upravljanja trgovalnih računov. Ker vlada ni pristojna niti za nadzor nad delovanjem subjektov na trgu, niti za nadzor nad nadzornimi odločitvami Agencije za trg vrednostnih papirjev, je pisno poslansko vprašanje poslala agenciji in njeno pojasnilo povzela v odgovoru poslancu.

Agencija je v svojem pojasnilu navedla, da zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) določa, da centralna depotna družba ukine registrske račune pravnih oseb do 30. septembra 2016, registrske račune drugih oseb pa do 1. januarja 2017. Nematerializirani vrednostni papirji na registrskih računih, ki do izteka roka za ukinitev registrskih računov niso preneseni na druge račune, se v skladu s pravili centralne depotne družbe prenesejo na račun pristojnega sodišča in se zanje uporabljajo določbe aktov, ki urejajo položitev stvari pri sodišču.

Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih določa, da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu, ki ga vodi član centralne depotne družbe za fizično osebo, ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na tem računu. Ta omejitev je del razumnih poslovnih pogojev in jih v tarifah in cenikih določijo centralna depotna družba in njeni člani, ki vodijo račune za fizične osebe. Centralna depotna družba lahko v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji in ob upoštevanju merila vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na računih fizičnih oseb to mejo še zniža. Člani centralne depotne družbe razen stroškov, določenih z njeno tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa. Po začetku veljavnosti zakona je agencija pregledala cenike vseh borznoposredniških družb in bank, ki opravljajo storitev vodenja računa nematerializiranih vrednostnih papirjev. Namen pregleda je bil ugotoviti, ali so njihovi ceniki tudi v skladu z 48. členom ZNVP-1. Ugotovljeno je bilo, da so se vsi subjekti prilagodili novi ureditvi in da so stroške vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računih uskladili z novimi določbami ZNVP-1.

Državni zbor je novembra 2016 sprejel avtentično razlago četrtega odstavka 48. člena ZNVP-1., s katero so bili v omejitev iz te določbe dejansko zajeti tudi stroški, ki jih borznoposredniške družbe in banke lahko zaračunavajo strankam po vseh zakonih, s katerimi morajo biti te usklajene, in torej ne samo po določbah ZNVP-1. Avtentična razlaga je namreč omejila vse stroške vodenja in vzdrževanja računa na 0,5-odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu, ne glede na zakon, na podlagi katerega ti stroški nastanejo. Ker je bila avtentična razlaga navedene določbe drugačna od razlage te določbe agencije, Vlade RS in Banke Slovenije (kot nadzornega organa nad bankami) pred sprejemom avtentične razlage, je agencija nemudoma uvedla nadzor nad subjekti, ki opravljajo storitev vodenja računa nematerializiranih vrednostnih papirjev. Agencija je v tem nadzoru ugotavljala skladnost cenikov subjektov nadzora z določbo četrtega odstavka 48. člena ZNVP-1, ob upoštevanju avtentične razlage. Ugotovljeno je bilo, da se je večina subjektov nadzora uskladila z navedeno določbo, z izjemo dveh subjektov, ki jima je agencija izdala odredbo o odpravi kršitev. Nadzorni postopki za odpravo kršitev teh dveh subjektov potekajo in še niso pravnomočno končani.

Agencija mora v skladu z zakonom zagotoviti, da člani KDD fizičnim osebam ne zaračunavajo letnega stroška vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu v višini, ki presega 0,5 odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu. Agencija to zagotavlja tako, da preverja cenike, torej splošne akte posameznih članov KDD, ki veljajo za vse njihove stranke, in če ti niso v skladu z zakonom, z odredbo naloži, da cenike prilagodijo. Kakor omenjeno zgoraj, je to storila v dveh primerih.

V razmerje med posamezno stranko in članom KDD, torej v dvostransko razmerje med strankama, pa agencija ne posega. Če je bil posamezni fizični osebi kot stranki katerikoli strošek preveč zaračunan, to pomeni neupravičeno pridobitev za člana KDD. Za odločanje o teh razmerjih je pristojno sodišče, ki bo v takšnih primerih moralo presojati, ali je do takšne pridobitve prišlo in v kakšni višini, nato pa po pravilih vračanja presoditi, ali in v kakšnem znesku je treba takšno pridobitev vrniti

Agencija tako nima podatka o tem, koliko je bilo stroškov, ki so bili v nasprotju z zakonom preveč zaračunani strankam in koliko od teh je bilo strankam vrnjeno. Prav tako agencija ne nadzoruje vračila preveč zaračunanih stroškov, saj to ni v njeni pristojnosti.

S ciljem ohranitve dobrih poslovnih praks in spodbujanja k večjemu zaupanju vlagateljev v slovenski kapitalski trg in brez poseganja v pristojnost sodišč je agencija pozvala vse borznoposredniške družbe in banke, ki opravljajo investicijske storitve in posle, da svojim fizičnim osebam kot njihovim strankam, ki so jim bili stroški zaračunani v nasprotju z določbo četrtega odstavka 48. člena ZNVP-1, vrnejo preveč zaračunane stroške. Urejen, varen in učinkovit trg finančnih instrumentov je vsekakor v interesu vseh udeležencev trga finančnih instrumentov, torej tako vlagateljev (zdajšnjih in prihodnjih) kakor tudi vseh ponudnikov investicijskih storitev in poslov.

 

Odnosi z javnostmi