Skoči na vsebino

NOVICA

10. 3. 2017

Ministrica Vraničar Ermanova pozvala k nadaljnjim prizadevanjem Evropske komisije za izboljšanje metodologije pri izračunavanju proizvodne vrzeli

Ljubljana, 10. marec 2017 – Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se je danes udeležila predstavitve Poročila o Sloveniji 2017, ki ga je v okviru usklajevanja ekonomskih politik oziroma t. i. evropskega semestra februarja objavila Evropska komisija. Ministrica se zaveda, da nas izboljšanje razmer v državi ne sme uspavati in da moramo nadaljevati z delom, vendar se ji zdi hkrati pomembno tudi, da Evropska komisija nadaljuje prizadevanja za izboljšanje metodologije pri izračunavanju proizvodne vrzeli.

Foto: MF

Evropska komisija je v poročilu o napredku Slovenije na področju gospodarstva in socialnih zadev ugotovila, da v Sloveniji obstajajo makroekonomska neravnotežja, vendar niso presežna, kot so bila še leta 2014. Komisija ugotavlja, da se razmere v Sloveniji še naprej izboljšujejo, vendar izzivi ostajajo, predvsem pri zmanjševanju strukturnega primanjkljaja.   

 

Ministrico Vraničar Ermanovo veseli, da Slovenija med 14 kazalci, ki jih Evropska komisija upošteva pri odkrivanju makroekonomskih neravnovesij, samo še na dveh področjih – tuje naložbe in javni dolg – zaostaja za želenimi okviri in da se tudi pri teh dveh kazalcih kaže trend izboljšanja. Letos naj bi se javni dolg znižal pod 80 odstotkov BDP, z znižanjem odhodkov, ki jih namenjamo za servisiranje dolga, pa se odpira tudi fiskalni prostor za okrepljeno financiranje na drugih področjih, ki so bila v času krize prikrajšana.

 

»Nadaljuje se tudi gospodarska rast, ki je bila lani 2,5-odstotna,« je dejala ministrica. Pomembno se ji zdi, da je domače povpraševanje kljub slabšemu koriščenju evropskih sredstev za javne investicije v primerjavi z letom 2015 lani ostalo eden ključnih motorjev gospodarske rasti. Slovenija napreduje tudi pri ekonomskem upravljanju – vlada je v DZ ta teden poslala predlog kandidatov za predsednika in člana fiskalnega sveta, potekajo pa tudi zadnja usklajevanja pri pripravi prenovljenega zakona o javnih financah.

 

Ministrica Vraničar Ermanova se sicer zaveda, da nas dobri podatki ne smejo uspavati in da moramo nadaljevati z delom. Vlada bo izzive, ki ostajajo, naslovila v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti, ki ju mora do konca aprila poslati v Bruselj. »Ostajamo zavezani nadaljnji postopni javnofinančni konsolidaciji in izboljšanju poslovnega okolja, vendar želimo to izpeljati tako, da ne bomo s preostrimi ukrepi spodkopali temeljev, na katerih delamo,« je poudarila.

 

Slovenija in Evropska komisija se namreč ne strinjata glede vprašanja, ali je proizvodna vrzel - razmerje med potencialnim in dejanskim BDP – v naši državi že pozitivna. To bi pomenilo, da se slovensko gospodarstvo pregreva. Podatki Evropske komisije za leto 2017 in 2018 nakazujejo močno pregrevanje slovenskega  gospodarstva, vendar se ministrstvo za finance na podlagi pregleda strukture gospodarske rasti s tem ne strinja.

 

Ministrica Vraničar Ermanova zato pričakuje, da bo Evropska komisija tudi v prihodnosti uporabljala t. i. test verjetnosti, kar pomeni, da komisija v primeru posameznih držav na osnovi konkretnih podatkov in izračunov omili zahteve po strukturnem naporu, ker bi sicer ogrozil gospodarsko okrevanje. »Naša teza ni, da je z metodologijo vse narobe. Nadaljevati moramo z ukrepi za krepitev gospodarske rasti in izboljšanje strukture javnofinančnih izdatkov, vendar si moramo hkrati prizadevati tudi za izboljšanje metodologije,« je sklenila ministrica.

 

Služba za odnose z javnostmi