Skoči na vsebino

NOVICA

8. 3. 2017

Sprejeto na 125. seji vlade

Ljubljana, 8. marec 2017 – Vlada je na današnji redni seji s področja dela ministrstva za finance, poleg potrditve predlogov kandidatov za Fiskalni svet, sprejela tudi spremembo uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci ter izdala soglasje, da Banka Slovenije posodi sredstva Mednarodnemu denarnemu skladu. Sprejela je tudi ponudbo za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Protect GL v stečaju in se seznanila s sklepom, ki ga je odbor DZ za finance in monetarno politiko sprejel ob obravnavi poročila o poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za leto 2015. Vlada je določila tudi besedilo predloga novele zakona o organu in skladu za reševanje bank in sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 33. člena Zakona o bančništvu. Sprejela je tudi odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z zavzemanjem ministra za pravosodje za »hiter sprejem Zakona o slovenskem državnem holdingu« ter stališče do sklepa Sveta o dovoljenju Estoniji, da uporabi posebno odstopanje od skupnega sistema DDV.

Vlada sprejela spremembo uredbe o izdaji priložnostnih kovancev

Vlada je na današnji redni seji sprejela spremembo uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci. V letu 2018 bo izdan spominski kovanec za 2 evra, posvečen Svetovnemu dnevu čebel in zbirateljski kovanci ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne.

Vlada je 24. novembra 2016 sprejela Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci, in sicer, da se ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne izda spominski kovanec in ob Svetovnem dnevu čebel zbirateljski kovanci.

Glede izdaje spominskih kovancev se morajo države članice Evropske unije v skladu z novimi pravili pred določitvijo dogodka, ob katerem bo izdan spominski kovanec, neformalno posvetovati z Evropsko komisijo in državami članicami Evroobmočja. Predlagani dogodki in motivi lahko v drugih državah članicah namreč vzbujajo negativna čustva ali nasprotovanje. Evropska komisija je v svojem mnenju, za katerega je Slovenija prosila po sprejetju uredbe predlagala, da se 100. obletnica konca 1. svetovne vojne zamenja z drugim dogodkom, saj so obeležitve bitk oz. vojn (vključno z začetkom in koncem), v preteklosti države članice že spoznale za občutljive teme. Glede na prejeto neformalno mnenje Evropske komisije obstaja velika verjetnost, da bodo države članice oziroma Evropska komisija nasprotovale izdaji spominskega kovanca ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne, in posledično ne bo dano soglasje Sveta EU za njegovo izdajo.

Vlada je na današnji seji zato sprejela spremembo uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci. V letu 2018 bo tako izdan spominski kovanec za 2 evra, posvečen Svetovnemu dnevu čebel in zbirateljski kovanci ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne.

 

Vlada sprejela ponudbo za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Protect GL v stečaju

Vlada je na današnji redni odločila, da sprejme ponudbo za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Protect GL v stečaju, v višini 112.286,84 evrov.

Vlada je na podlagi stališča Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije odločila, da je ponudba gospoda Jožefa Lavriha za odkup terjatve Republike Slovenije do dolžnika Protect GL d. o. o. – v stečaju, v višini 112.286,84 EUR, primerna. Rok v katerem ponudnik plača kupnino je najpozneje v 8 dneh od podpisa pogodbe o prodaji terjatve Republike Slovenije.

Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije manjše vrednosti je 16. decembra prejela ponudbo gospoda Jožefa Lavriha, ki ga zastopa odvetnik Andrej Kozelj, v višini 120.235,98 evrov za odkup terjatve Republike Slovenije do dolžnika Protect GL d. o. o. – v stečaju. Ponudba je bila podana v skladu s pogoji Uredbe o načinu prodaje terjatev Republike Slovenije v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev, 13. februarja 2017 pa je ponudnik zaradi novo nastale situacije, to je zmanjšanja navedene terjatve, posredoval popravek ponudbe z odkupno ceno 112.286,84 evrov.

Predmet prodaje so terjatve Republike Slovenije, Finančne uprave RS, ki izhajajo iz naslova neporavnanih obveznosti davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb, ki so bile prijavljene v stečajni postopek družbe Protect GL d. o. o. – v stečaju v skupni višini 222.839,23 evrov in v celoti priznane. Na podlagi načrta prve razdelitve splošne stečajne mase je Finančna uprava RS za terjatev prejela poplačilo v višini 74.250 evrov. Komisija je od ponudnika dne 16. decembra 2016 prejela ponudbo z odkupno ceno 120.235,98 evrov, kar je predstavljalo 66,54-odstotno poplačilo terjatve. Ker je Finančna uprava RS na podlagi načrta druge razdelitve splošne razdelitvene mase za plačilo navadnih terjatev prejela poplačilo v višini 20.790,00 evrov, se je stanje terjatve zmanjšalo. Stanje terjatve na dan 13. februar 2017 znaša 160.550,64 evrov. Ponudnik je zaradi zmanjšanja terjatve komisiji 13. februarja 2017 poslal popravek ponudbe z odkupno ceno 112.286,84 evra, kar predstavlja 69,94-odstotno poplačilo.

Morebitna nadaljnja poplačila terjatve iz stečajnega postopka so odvisna od unovčenja preostale stečajne mase, katere večino predstavljajo nepremičnine dolžnika, ki so v preteklosti že bile predmet prodaje dveh dražb, ki pa sta bili obe neuspešni. Poleg tega je Mestna občina Ljubljana spremenila namembnost predmetnih nepremičnin iz stavbne namembnosti v namembnost industrijske ceste ter parka in vložila zahtevo za razlastitev zemljišča. Nadaljevanje prodaje nepremičnin bo znano po odločitvi v postopku razlastitve, ki je v teku pred upravno enoto Ljubljana – Šiška. Glede na vsa ta dejstva lahko sklepamo, da bi se lahko postopek vlekel še dolgo časa. Poleg tega obstaja verjetnost, da na koncu stečajna masa ne bo zadoščala za poplačilo navadnih upnikov. Pretežni del nepremičnin je obremenjen z ločitvenimi pravicami, zaradi česar so obremenjene nepremičnine del posebne stečajne mase, ki pa je namenjena izključno za poplačilo ločitvenih upnikov in ne navadnih. Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije manjše vrednosti je vladi zato predlagala, da omenjeno ponudbo za odkup terjatev republike Slovenije sprejme.

 

Vlada izdala soglasje k ohranitvi obstoječih posojilnih okvirov za MDS

Vlada je na današnji redni seji izdala soglasje, da Banka Slovenije posodi sredstva Mednarodnemu denarnemu skladu pod pogoji, določenimi v Sporazumu o posojilu med Banko Slovenije in Mednarodnim denarnim skladom, podpisanim 25. januarja 2017.

Vlada je na podlagi člena VII oddelka 1(i) Statuta Mednarodnega denarnega sklada izdala soglasje, da Banka Slovenije posodi sredstva Mednarodnemu denarnemu skladu pod pogoji, določenimi v Sporazumu o posojilu med Banko Slovenije in Mednarodnim denarnim skladom, podpisanim 25. januarja 2017.

Mednarodni denarni sklad je države članice pozval, da obnovijo svoje zaveze dane v letih 2012 - 2013 in ohranijo obstoječe posojilne okvire, ki bi Mednarodni denarni sklad omogočali nemoteno zagotavljanje ustrezne globalne finančne varnostne mreže. Mednarodni denarni sklad je Slovenijo s pismom zaprosil, da obnovi svojo zavezo za dostop do sredstev iz naslova bilateralnega posojilnega sporazuma, saj bilateralno posojilo med Mednarodni denarni sklad in Banko Slovenije sklenjeno oktobra 2013, poteče oktobra 2017. Glede na dejstvo, da je k podaljšanju dostopa do sredstev iz naslova bilateralnih posojil pristopila večina držav evrskega območja ter, da ta predstavljajo zgolj okvir za črpanje, je Svet Banke Slovenije, ki je predlog podaljšanja bilateralnega posojila obravnaval na svoji seji 29. septembra 2016, potrdil ohranitev okvira za bilateralno posojilo v višini do 910 milijonov evrov. Vlada se je 17. novembra 2016 seznanila z Informacijo o pozivu Mednarodnega denarnega sklada k obnovitvi zaveze za dostop do sredstev iz naslova drugega bilateralnega posojilnega sporazuma iz leta 2013. Vlada je za posredovanje izjave o soglasju za sklenitev tretjega sporazuma pooblastila ministrico za finance. Na tej osnovi je bil 25. januarja 2017 med Banko Slovenije in Mednarodnim denarnim skladom podpisan sporazum o posojilu.

Na podlagi zaveze Republike Slovenije, da bo sodelovala pri ohranjanju sredstev za delovanje MDS, je vlada izdala navedeno soglasje in za podpis soglasje pooblastila ministrico za finance. Po predložitvi soglasja bodo izpolnjeni vsi pogoji za začetek veljavnosti Sporazuma o posojilu med Banko Slovenije in MDS, podpisanim 25. januarja 2017.

 

Vlada se je seznanila s sklepom odbora DZ glede DUTB

Vlada se je danes seznanila s sklepom, ki ga je odbor DZ za finance in monetarno politiko sprejel ob obravnavi poročila o poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za leto 2015. Posredovala ga bo računskemu sodišču.

Glavna naloga DUTB je upravljanje premoženja, ki ga je prevzela od bank. To je posledica dejstva, da je DUTB leta 2013 in 2014 izvedla ukrep prenosa tveganih postavk kot ukrep za krepitev stabilnosti bank. V okviru njegove izvedbe v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je DUTB prevzela tvegane postavke, večinoma slaba posojila od bank. Zanje je plačala 1,5 milijarde evrov, njihova tržna vrednost pa je bila 620 milijonov evrov nižja.

V okviru upravljanja premoženja DUTB prodaja premoženje, ki ga je pridobila zaradi izvedbe ukrepa za krepitev stabilnosti bank. Pri odločitvi o prodaji sredstev upošteva načelo gospodarne in transparentne uporabe državnih sredstev ter njihove najvišje mogoče povrnitve. Pri prodaji premoženja si prizadeva pridobiti take kupce, ki lahko zagotovijo vzdržno poslovanje gospodarske družbe.

V skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank je računsko sodišče pristojno za opravljanje revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja DUTB. Zakon ne določa več, da bi moralo računsko sodišče vsako leto revidirati poslovanje DUTB. Odločitev o tem, ali bo računsko sodišče revidiralo DUTB, prepušča računskemu sodišču. Predlog sklepa vlade v to ne posega.

Skladno z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank DUTB poroča o svojem poslovanju v preteklem letu tudi DZ. Odbor DZ za finance in monetarno politiko je tako na seji 11. januarja 2017 kot matično delovno telo obravnaval poročilo o poslovanju DUTB za leto 2015 in ob obravnavi poročila sprejel sklep, s katerim predlaga vladi, da kot skupščina DUTB ter edini in 100-odstotni lastnik DUTB predlaga računskemu sodišču revizijo vseh opravljenih prodaj. Vlada se je s sklepom odbora DZ seznanila in ga bo posredovala računskemu sodišču.

 

Vlada potrdila predlog novele zakona o organu in skladu za reševanje bank

Vlada je danes določila besedilo predloga novele zakona o organu in skladu za reševanje bank. Vlada ga v DZ pošilja po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne uskladitve z zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so posledica spremembe namenskosti uporabe sredstev nacionalnega sklada za reševanje bank.

Glavni cilj predloga novele je določbe zakona o organu in skladu za reševanje bank, ki je bil z namenom zagotovitve ustreznih instrumentov za učinkovito obravnavanje bank v težavah sprejet decembra 2014, uskladiti z zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Ta je bil sprejet junija 2016, oba pa izhajata iz evropske direktive o sanaciji in reševanju bank.

Ker je Slovenija zaradi objektivnih razlogov s prenosom te direktive zamujala, smo z zakonom o organu in skladu za reševanje bank uredili najnujnejšo vsebino, in sicer vzpostavitev sklada za reševanje bank in opredelitev premostitvene banke kot instrumenta za reševanje banke, s čimer se je zmanjšala izpostavljenost davkoplačevalcev morebitnim prihodnjim izgubam v bančnem sektorju. Hkrati je bila Banka Slovenije določena kot nacionalni organ za reševanje.

S sprejetjem zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank je bila direktiva o sanaciji in reševanju bank dokončno prenesena v slovenski pravni red, hkrati pa je ta zakon spremenil namenskost uporabe sredstev nacionalnega sklada za reševanje. Na evropski ravni je zdaj namreč že vzpostavljen enotni sklad za reševanje, ki se financira s prispevki bančnega sektorja in zagotavlja financiranje morebitnih ukrepov reševanja bank v težavah. Vanj prispevke vplačujejo vse evropske banke, torej tudi slovenske.

Nacionalnega sklada za reševanje s tem nismo ukinili, ampak se je namen uporabe njegovih sredstev spremenil na način, da se lahko sredstva sklada uporabijo le za financiranje ukrepov prisilnega prenehanja bank, ki se ne financirajo iz enotnega sklada za reševanje. Banka Slovenije je namreč ocenila, da predstavljajo postopki morebitnega prisilnega prenehanja bank v prehodnem obdobju do leta 2024 dodatno tveganje za finančni sistem. Sklad za jamstvo vlog, ki je bil ustanovljen leta 2016 na podlagi zakona o sistemu jamstva za vloge in bo lahko predstavljal dodatni vir sredstev za morebitno financiranje ukrepov prisilnega prenehanja bank, pa bo šele leta 2024 razpolagal z minimalno določenim obsegom sredstev.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Gorenaka

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zavzemanjem  ministra za pravosodje za »hiter sprejem Zakona o slovenskem državnem holdingu«.

Vlada na vprašanje Gorenaka pojasnjuje, da se je celoten naslov 5. točke javnega pisma senata KPK glasil: »Hiter sprejem novega Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki bo vključeval rigorozne ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni večinski lasti države, zahteval vnaprejšnje in pisno razkritje potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov in predpisal ustrezne sankcije za kršitve s področja izogibanja nasprotju interesov in osebnega ali poslovnega klientelizma.« V nadaljnjem besedilu 5. točke je KPK jasno zapisal: »Ministrstvo za finance je v predlog novega ZSDH-1 vključilo celovito peto poglavje, namenjeno prav tem vprašanjem, ki je bilo vsebinsko pripravljeno tudi s sodelovanjem KPK.« Med drugim je KPK  zapisal tudi: »Eden ključnih ukrepov je torej, da se ZSDH-1 sprejme čim prej in da v postopku sprejema različni interesi še nadalje ne okrnijo predlaganega petega poglavja tega zakona.«

Že iz same 5. točke javnega poziva KPK je torej razvidno, da se je ta nanašal na Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki ga je Ministrstvo za finance podalo v javno obravnavo 17. 9. 2013. Vlada je besedilo Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu potrdila na 78. dopisni seji dne 16. 12. 2013 in ga istega dne posredovala v obravnavo državnemu zboru. Skladno s 5. točko javnega pisma KPK je predlog zakona vključeval tudi 5. poglavje z naslovom: »Ukrepi za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države«. V zakonodajnem postopku se je vsebina predlaganega 5. poglavja ohranila, le da je zaradi amandmajev 5. poglavje postalo 6. poglavje in je sestavni del Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je državni zbor sprejel 28. 3. 2014.

Na podlagi sprejetega ZSDH-1 je bila z njegovo uveljavitvijo Slovenska odškodninska družba preoblikovana v Slovenski državni holding, ki je sprejel  Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Politiko upravljanja naložb in ob soglasju vlade merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države ter letna načrta upravljanja naložb za leto 2016 in 2017. SDH je med drugim vzpostavil delovanje Ekonomsko socialnega strokovnega sveta, imenoval pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, oblikoval načrt integritete, imenoval kadrovsko komisijo ter zagotovil ostale predpisane postopke, ukrepe in dejanja. Vlada je v skladu z ZSDH-1 pripravila predlog za imenovanje članov nadzornega sveta SDH, ki ga je državni zbor potrdil 17. 7. 2015, prav tako je državni zbor na predlog vlade 13. 7. 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. S sprejemom ZSDH-1 in njegovo implementacijo je Slovenija izpolnila tudi vsa po pristopna priporočila OECD z vidika smernic za korporativno upravljanje družb v državni lasti in priporočila Sveta Evropske unije v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije in mnenjem o programu stabilnosti Slovenije za leta 2013, 2014 in 2015.

 

Vlada sprejela stališče k Predlogu izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Estoniji

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Estoniji, da uporabi posebno odstopanje od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Republika Slovenija ne nasprotuje Predlogu izvedbenega Sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Estoniji, da uporabi posebno odstopanje od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, po katerem so lahko določeni davčni zavezanci, katerih letni promet ne presega 40.000 evrov, oproščeni obračunavanja DDV.

V skladu z Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost lahko države članice na podlagi soglasnega dovoljenja Sveta  uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, ki odstopajo od splošnega sistema DDV, vključno z morebitno oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da davčnemu zavezancu ni treba obračunavati DDV za dobavljeno blago in storitve in posledično nima pravice do odbitka vstopnega DDV.

Estonija v skladu s členom 287(8) Direktive o DDV uporablja posebno ureditev za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 16.000 evrov. Davčni zavezanci, ki ne dosegajo praga 16.000 evrov, se lahko prostovoljno registrirajo za namene DDV. Estonija je 18. maja 2016 zaprosila za dovoljenje za povišanje tega praga na 40.000 evrov z začetkom uporabe s 1. januarjem 2018. Cilj ukrepa je zmanjšanje upravnega bremena za podjetja, ki so upravičena do posebne ureditve za mala podjetja, in zmanjšanje delovne obremenitve davčnih organov.

Odstopanje zmanjšuje upravno obremenitev malih in predvsem mikro podjetij, ki so upravičena do posebne ureditve, in davčnega organa ter tako ustreza ciljem iz Sporočila Komisije "Najprej pomisli na male" – "Akt za mala podjetja" za Evropo, ki poziva države članice, naj upoštevajo posebne značilnosti MSP pri oblikovanju zakonodaje in posledično poenostavijo obstoječe zakonodajno okolje. Estonija ocenjuje, da bi se zaradi predlaganega zvišanja praga za oprostitev plačevanja DDV letni dohodek države iz naslova DDV lahko zmanjšal za 0,39 odstotka skupnih prihodkov iz DDV, kar pomeni, da bo imel ukrep zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje.  

Predlaga se odobritev odstopanja za omejeno obdobje od 1. januarja 2018 do najmanj 31. decembra 2020 ali do začetka veljavnosti nove direktive o spremembi Direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja.

 

Vlada sprejela mnenje o zahtevi sindikata NLB glede ustavnosti Zakona o bančništvu

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 33. člena Zakona o bančništvu.

Državni zbor Republike Slovenije je prejel zahtevo Sindikata Nove Ljubljanske banke za oceno ustavnosti četrtega odstavka 33. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2) in na podlagi prvega odstavka 265. člena Poslovnika državnega zbora pozval Vlado Republike Slovenije, da pripravi mnenje o zahtevi predvsem z vidika izvršilne veje oblasti.

Vlada Republike Slovenije v mnenju navaja razloge, zakaj po njenem mnenju izpodbijani člen ZBan-2 ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Izpodbijana določba se res razlikuje od ureditve v 78. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki določa, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe uresničuje po predstavnikih delavcev v nadzornem svetu družbe, vendar pa je na podlagi 1. člena ZDSU za delavce v bankah to pravico mogoče urediti tudi drugače ali pa jo v celoti izključiti. Slednje je storil izpodbijani ZBan-2, razlog za posebno ureditev pa je bil v posebnostih bančne dejavnosti, za katero je ključno ustrezno upravljanje bank, kar se zagotavlja s strogimi pogoji za imenovanje članov organov upravljanja bank. Zato je drugačna obravnava delavcev bank v primerjavi z zaposlenimi v drugih gospodarskih družbah utemeljena.

 

Odnosi z javnostmi