Skoči na vsebino

NOVICA

14. 2. 2017

Pojasnilo glede članka o igralniški zakonodaji, objavljenega na Siol.net

Ljubljana, 14. februar 2017 – Ministrstvo za finance objavlja pojasnilo glede članka z naslovom Milijoni od športnih stav se stekajo v tujino, država pa raje brani monopol Športne loterije, ki je bil 13. februarja 2017 objavljen na spletnem portalu Siol.net.

Novinarja se v članku sklicujeta na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani glede tožbe Fundacije za financiranje športnih organizacij ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij proti BWIN, nelegalnemu ponudniku spletnih iger na srečo v Sloveniji, vendar povzemata le del njene vsebine. Prav tako ne omenjata sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo tožbo BWIN proti Sloveniji zaradi plačila odškodnine v višini 50.435.000 evrov. Takšen znesek je namreč BWIN terjal od Slovenije, ker naj bi mu ta protipravno onemogočala prirejanje iger na srečo v državi. Iz sodbe izhaja, da je Sloveniji kot toženi stranki uspelo dokazati, da število ponudnikov omejuje zato, da se državi omogoči opravljanje učinkovitega nadzora in usmerjanja te dejavnosti v nadzorovane okvire zaradi varstva potrošnikov.

 

Hkrati bi želeli spomniti, da se je ministrstvo za finance pri pripravi predloga novele zakona o igrah na srečo, ki je sicer še vedno v postopku usklajevanja, odločilo za ohranitev monopola na področju prirejanje klasičnih iger na srečo in stav. Odločitev za takšno ureditev je posledica tehtnega premisleka o razlogih, zaradi katerih je po ustaljeni sodni praksi Sodišča EU dovoljeno uvesti tako strogo omejitev konkurence na tem področju.

 

Cilja, ki ju poskuša ministrstvo doseči glede bodoče ureditve prirejanja klasičnih iger na srečo in stav, sta boj proti kriminalu (goljufiji in pranju denarja) in visoka raven varstva potrošnikov. Na ministrstvu menimo, da se lahko učinkovito preprečevanje kriminala doseže z ustreznim nadzorom, ki se najbolje opravi nad enim subjektom prirejanja, za katerega velja strog nadzor države oz. javnih organov. Glede varstva potrošnikov in preprečevanja drugih negativnih vplivov prirejanja iger na srečo (pretirano igranje in odvisnost) ministrstvo izhaja iz stališča, da je te cilje najlaže doseči z usmerjanjem igralcev k ponudbi nosilcev monopola za prirejanje klasičnih iger na srečo in stav, ker ta zaradi strogih zakonskih zahtev in nadzora ne bo vseboval kriminalnih elementov in bo zasnovan tako, da potrošnike varuje pred čezmerno uporabo in zasvojenostjo.

 

Dejstvo je, da določeno število slovenskih igralcev vplačuje športne stave pri tujih internetnih stavnicah. Te stavnice s sprejemanjem plačil od rezidentov Slovenije prirejajo igre na srečo v Sloveniji brez ustreznega dovoljenja oz. koncesije, zato seveda nimajo interesa, da bi razkrile, kakšno je število teh igralcev. Zaradi tega so lahko ocene o tem številu zgolj približne in se gibljejo od 10 do 30 odstotkov vseh igralcev športnih stav v Sloveniji. Nadzorni organ ukrepa zoper prireditelje, ki igre na srečo v Sloveniji prirejajo brez dovoljenja oz. koncesije pristojnega organa tako, da lahko prek sodišča odredi omejitev dostopa do spletnih strani, na katerih se prirejajo igre na srečo brez dovoljenja ali koncesije pristojnega organa.

 

Ocena prihodkov od športnih stav v primeru demonopolizacije tega področja je odvisna od številnih spremenljivk, v prvi vrsti od tega, koliko tujih prirediteljev bi glede na obremenitev z davki in koncesijsko dajatvijo v Sloveniji zaprosilo za koncesijo v naši državi. Ob tem je treba dodati, da so v Sloveniji zavezani k plačilu 15 odstotkov davka od dobitkov tudi dobitniki pri športnih stavah, kadar ta dobitek presega 300 evrov. V primeru vstopa novih koncesionarjev na trg športnih stav bi to ob njihovi konkurenčnejši ponudbi stav v prvi vrsti pomenilo prerazporeditev obstoječih igralcev športnih stav, ki sedaj igrajo pri Športni loteriji, k novim ponudnikom, glede na velikost trga pa se po predvidevanjih ne bi bistveno povečalo število igralcev.

 

Ob tem je treba dodati, da konkurenčnejša ponudba pri športnih stavah pomeni boljše kvote in višje dobitke ter izplačila, kar pa znižuje osnovo za davke in koncesijsko dajatev, ki je razlika med vplačili in izplačili v stave. To bi lahko znižalo prihodke iz naslova davka in koncesijske dajatve, ki jo prejemata Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter Fundacija za financiranje športnih organizacij.

 

V postopku priprave predloga zakona je bilo na pobudo različnih deležnikov na ministrstvu za finance organiziranih več sestankov s predstavniki koncesionarjev in prirediteljev iger na srečo, sindikatov igralniških delavcev, predstavniki profesionalnega združenja igralnih salonov in Kasaške zveze Slovenije. Navedeni stiki so bili v skladu z določbami zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, prijavljeni Komisiji za preprečevanje korupcije. 

V predlogu novele je urejeno oglaševanje iger na srečo tako, da so predpisane omejitve glede terminov, vsebine in načina oglaševanja, dopušča se le zmerno oglaševanje, ki bo omejeno na tisto, kar je nujno za usmerjanje potrošnikov k zakonitemu prirejanju, ne bo pa spodbujalo čezmerne udeležbe ali prikazovalo prirejanja iger na srečo kot nekaj pozitivnega.

 

Ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z evropsko direktivo 2015/1535 z dne 9. september 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe je Slovenija predložila novelo zakona v postopek notifikacije Evropski komisiji. Ta je na podlagi dodatnih pojasnil, ki smo jih posredovali, sporočila, da je zadovoljna s pojasnili in utemeljitvami glede ustreznosti predlagane ureditve v luči ciljev javnih politik in skladnosti s sodno prakso Sodišča EU.

 

Služba za odnose z javnostmi