Skoči na vsebino

NOVICA

13. 2. 2017

Odziv ministrstva za finance na zimsko napoved gospodarskih gibanj Evropske komisije

Ljubljana, 13. februar 2017 – Evropska komisija je Sloveniji izboljšala oceno gospodarske rasti za prihodnji dve leti, hkrati pa ugotavlja, da je proizvodna vrzel (razmerje med potencialnim in dejanskim BDP) v Sloveniji že v letu 2017 pozitivna. Na ministrstvu menimo, da je ocena Komisije glede pozitivne proizvodne vrzeli v Sloveniji v letu 2017 in 2018 vprašljiva, saj ni skladna z makroekonomskimi kazalci. Opozoriti je treba tudi, da ocena strukturnega primanjkljaja temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nikakršni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Kljub vsemu pa je oceno Komisije treba vzeti tudi kot opozorilo, da moramo s strukturnimi spremembami za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ nadaljevati, tako v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev itd.

Foto: Bigstock

Evropska komisija je Sloveniji za leto 2016 izboljšala oceno gospodarske rasti na 2,5%, za leti 2017 in 2018 pa na 3%. Popravek jesenske napovedi pripisujejo predvsem ugodnejši realizaciji v letu 2016 ter pričakovanemu nadaljevanju rasti domače potrošnje in izvoza. Krepijo se tudi zasebne investicije, močno se popravljajo kazalci zaupanja, pozitivno se odziva zaposlenost, čemur postopoma sledi tudi rast plač. Hkrati z ugodnejšo rastjo pa se postopoma nekoliko krepi inflacija, ki naj bi po oceni Evropske komisije v letu 2017 dosegla 1,1% ,v letu 2018 pa že 2,3%.

 

K pospešitvi rasti pa naj bi prispeval tudi ekspanzivni fiskalni položaj, kar Evropska komisija ocenjuje kljub zniževanju nominalnega primanjkljaja v javnih financah. Nominalni primanjkljaj sektorja država, ki je v letu 2015 znašal -2,7% BDP, Evropska komisija v svoji napovedi za Slovenijo postopoma znižuje na -2,0% BDP v 2016, na -1,7% BDP v 2017 in na -1,4% v 2018. Dolg sektorja država se skladno z napovedmi znižuje v 2016 na 80,9% BDP, za 2017 na 78,9% BDP in za 2018 na 76,7% BDP.

 

Ugodnejša napoved Evropske komisije hkrati pomeni, da je Slovenija visoko v fazi gospodarskega cikla, kar pomeni potrebo po hitrejšem zniževanju nominalnega primanjkljaja, ki se v odvisnosti od gospodarskega cikla odraža tudi v strukturnem primanjkljaju. Proizvodna vrzel (razmerje med potencialnim in dejanskim BDP), kot jo ocenjuje Evropska Komisija, je tako že v letu 2017 pozitivna, kar poenostavljeno pomeni, da je raven dejanskega BDP presegla potencialnega in da se gospodarstvo že pregreva, kar ni skladno z makroekonomskimi kazalci. Na ministrstvu menimo, da je ocena Komisije glede pozitivne proizvodne vrzeli v Sloveniji v letu 2017 in 2018 vprašljiva. Opozoriti je treba tudi, da ocena strukturnega primanjkljaja temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nikakršni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Zato je oceno Komisije treba vzeti tudi kot opozorilo, da moramo s strukturnimi spremembami za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ nadaljevati, tako v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev itd.

 

Ocena proizvodne vrzeli bistveno vpliva na oceno strukturnega primanjkljaja (t. j. primanjkljaj, očiščen dejavnikov gospodarskega cikla in enkratnih dejavnikov). Če smo v višji fazi gospodarskega cikla, nominalno znižanje primanjkljaja ne pomeni nujno tudi strukturnega izboljšanja (vpliv višjih prihodkov). Po oceni Evropske komisije se tako strukturni saldo javnih financ v letih 2016, 2017 in 2018 poslabšuje. Slovenija je v svojih dokumentih (ob drugačni oceni proizvodne vrzeli) v teh letih ocenila izboljšanje strukturnega salda in si začrtala pot fiskalne konsolidacije, skladno z zahtevami Evropske komisije.

 

Za slovenske javne finance ocena Evropske komisije pomeni, da je v letu 2017 in naprej potrebno nadaljnje ukrepanje na strani javnofinančnih izdatkov (kljub možni rasti prihodkov), in sicer v smeri omejevanja njihove rasti ali strukturnega izboljšanja (npr. učinkovitejša poraba). Ocena Evropske komisije vključuje metodološke izboljšave glede metodologije (ravnotežna brezposelnost) ter bo glede na višino morala biti predmet t. i. preverjanja ustreznosti, ki je novo orodje za zagotovitev ustreznosti metodologije Evropske komisije. Delo na izboljševanju metodologije se v 2017 nadaljuje, posledično se ocena proizvodne vrzeli lahko še spremeni.

 

Odnosi z javnostmi