Skoči na vsebino

NOVICA

5. 1. 2017

Sprejeto na 116. seji vlade

Vlada je na današnji redni seji z delovnega področja ministrstva za finance poleg imenovanja dveh neizvršnih direktorjev DUTB in sprejetja uredbe o dvigu trošarin med drugim določila tudi besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, odgovorila na poziv Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije glede dviga povprečnin in tri poslanska vprašanja.

Vlada določila besedilo novele Zakona o trgu finančnih instrumentov 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku.

 

Poglavitne rešitve predloga zakona izvirajo iz prilagoditev nacionalne zakonodaje Uredbi 596/2014/EU. Rešitve, ki izhajajo iz pravnega reda EU, so:

-         določitev pristojnega nadzornega organa za nadzor nad spoštovanjem določb Uredbe 596/2014/EU, in sicer je to Agencija za trg vrednostnih papirjev,

-         opredelitev ukrepov nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev zaradi preprečevanja in odkrivanja prepovedanih ravnanj zlorabe trga,

-         Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko izreče pravni osebi ali izdajatelju globo v višini do trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče opredeliti, oziroma 15 % skupnega letnega prometa oziroma do 15.000.000 evrov (kršitev na podlagi Uredbe 596/2014/EU),

-         Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko izreče odgovorni osebi pravne osebe oziroma izdajatelja globo največ do višine 5.000.000 evrov ali trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče ugotoviti (kršitev na podlagi Uredbe 596/2014/EU).

 

Predlog zakona vsebuje še druge rešitve, ki ne izhajajo iz evropskega pravnega reda, in sicer:

-         črtanje priporočila in opozorila kot ukrepa nadzora agencije,

-         določnejšo opredelitev vodenja nematerializiranih vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu,

-         odpravo nepravilnosti glede nekaterih sklicev na preostalo finančno zakonodajo,

-         odprava možnosti, da storitve hrambe in vodenja finančnih instrumentov, kot samostojne storitve, opravljajo osebe, ki niso nadzorovane s strani agencije. V takih primerih namreč ni zagotovljen nadzor nad osebami, ki v svojem imenu vodijo nematerializirane vrednostne papirje strank. Take osebe tudi niso vključene v sistem jamstva za terjatve vlagateljev, ki je oblikovan v skladu z 12. poglavjem ZTFI. Tako vodenje vrednostnih papirjev strank zaobide splošno prepoved fiduciarnih računov iz 255. člena ZTFI. S tem se krni učinek določbe Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 75/15), ki določa, da je delniška knjiga javna.

 

Vlada odgovorila na poziv SOS in ZOS glede sprememb višine povprečnin

Vlada je sprejela odgovor na poziv Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije k spremembi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018, ki določa višino povprečnine za letos in prihodnje leto. Vlada je svojo zavezo iz lanskih pogajanj sicer že začela izpolnjevati, saj so se pogovori s predstavniki občinskih združenj začeli včeraj.

 

SOS in ZOS sta vlado pozvala k dvigu povprečnine v letih 2017 in 2018, ker je Vlada RS z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja sklenila Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju.

 

Ministrstvo za finance se je v okviru lanskih pogajanj o financiranju občin v letih 2017 in 2018 namreč zavezalo, da bo v primeru dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bi privedel do višjih stroškov dela tudi za občine, temu primerno prilagodilo višino povprečnine v noveli zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2017 in 2018.

 

Ministrstvo se je s predstavniki občinskih združenj prvič sestalo že včeraj. Na srečanju je ministrstvo  predstavilo vsebino dogovora s sindikati javnega sektorja in prve izračune, koliko dodatnih stroškov bi odpadlo na občine. V skladu s tem je ministrstvo predlagalo, da bi povprečnina namesto 530 evrov v letošnjem letu znašala nekaj več kot 532 evrov, za leto 2018 pa dopustilo možnost, da spremembo višine povprečnine dogovorimo tekom letošnjega leta. Dodatna sredstva za transfer v občinske proračune se bodo zagotovila v okviru obstoječega maksimalnega obsega odhodkov državnega proračuna.

 

Občine sicer predlagajo še nekoliko višje zvišanje povprečnine. Pogovori se bodo nadaljevali v drugi polovici januarja, ko bosta strani soočili natančne izračune, na podlagi katerih je bil ocenjen obseg dodatnih odhodkov občin zaradi dogovora s sindikati.

 

Vlada je v odgovoru za SOS in ZOS sicer pojasnila, da je ministrica za finance po njenem pooblastilu jeseni opravila tri kroge pogajanj z združenji, v katerih so bila podrobno predstavljena izhodišča in dopustni okviri. Z najvišjim dovoljenim obsegom odhodkov sektorja država sledi določbam zakona o fiskalnem pravilu, ki zahtevajo, da se v okviru javnofinančnega načrtovanja zasleduje pot postopne javnofinančne konsolidacije. Vlada poudarja, da je Slovenija od leta 2016 dalje v tako imenovani preventivni roki pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da je treba pri načrtovanju proračunov vseh institucionalnih enot sektorja država upoštevati vsa pravila, ki se nanašajo na zahteve po zmanjševanju dolga sektorja država, in tudi pravila, povezana z zmanjševanjem izdatkov. Državni proračun je kot ena izmed blagajn javnega financiranja pri spoštovanju teh pravil ključnega pomena.

 

Vlada je v odgovoru SOS pojasnila še, da v letu 2017 pri trenutno dogovorjeni povprečnini 530 EUR znašajo sredstva občin 1.095.042.817 EUR, vir financiranja bo celotna dohodnina, ki pripada občinam, v višini 1.088.687.033 EUR, ter finančna izravnava 6.355.784 EUR. Za leto 2018 pa se povprečnina poviša za 6 evrov (536 evrov), hkrati pa se največjim ali pa ekonomsko najmočnejšim občinam vrača tudi 50 % primernega obsega sredstev v višini 9 milijonov evrov. Sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo, ki se zagotavljajo v višini pet odstotkov skupne primerne porabe občin je določeno, da se dva odstotka sredstev v letu 2017 zagotavljata v obliki nepovratnih sredstev, trije odstotki sredstev pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države. Za leto 2018 je predvidena obratna delitev.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanke Nade Brinovšek glede smotrnosti prenašanja terjatev na DUTB 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Nade Brinovšek v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča o nesmotrnosti prenašanja terjatev na DUTB.

 

Brinovškova sprašuje vlado, kaj bo kot skupščina DUTB naredila za odpravo nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče ter če poiskala in terjala odgovornost od pristojnih, ki so odgovorni za te napake?

 

Predvidevamo, da sta bili obe vprašanji postavljeni v kontekstu vprašanja pravilnosti postopka izbora tveganih postavk, ki so bile iz NLB prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), na kar se je nanašalo poročilo Računskega sodišča v okviru revizije NLB z naslovom »Uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami«.

 

Vlada uvodoma ugotavlja, da DUTB v omenjenem postopku revizije ni bila revidirana. Tako Računsko sodišče v revizijskem poročilu v tem postopku niti na DUTB niti na vlado ni naslovilo priporočil. Sledeč navedenemu, vlada v vlogi skupščine DUTB zaradi zadevnega poročila Računskega sodišča ne načrtuje posebnih ukrepov. Navedeno izhaja tudi iz dejstva, da iz poročila Računskega sodišča med drugim tudi izhaja, da DUTB ni pripravila seznama tveganih postavk, ki so bile iz NLB prenesene na DUTB, niti o tem seznamu ni odločala. Posledično ravnanje DUTB ni imelo vpliva na smotrnost prenosa terjatev z NLB.

 

Ministrstvo za finance in vlada sproti spremljata delo DUTB, tudi preko kvartalnih poročil o opravljenem nadzoru nad DUTB ter izdanih pisnih usmeritvah, ki ga na podlagi 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank pripravi ministrstvo za finance.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Čuša glede političnega kadrovanja 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s političnim kadrovanjem.

 

Čuš svoje vprašanje utemeljuje z vidika opozarjanja javnosti v preteklosti in poročila Komisije za preprečevanje korupcije ter poudarja, da je »v skrbeh glede političnega kadrovanja, katerega se je vaša Vlada zopet polastila.« Konkretno gre za sledeče: »En izmed teh primerov, kjer ste dokazali svojo moralnost, načelnost in predvsem neko novo prakso prirejanja razpisov, je v primeru izbire kandidata za direktorja DRI upravljanje investicij.«

 

Vlada na podlagi navedb Čuša ugotavlja, da se njegovo vprašanje nanaša na postopek imenovanja generalnega direktorja družbe DRI upravljanje investicij (DRI), ki je bil izveden v letu 2013 (generalni direktor je bil imenovan 4. 10. 2013 in mu mandat poteče 4. 10. 2018). Po mnenju Čuša sporen postopek kadrovanja je bil torej izveden eno leto pred imenovanjem sedanje vlade, zato so njegovi očitki o političnem kadrovanju, »katerega se je Vaša vlada zopet polastila«, povsem neutemeljeni.

 

Da se v prihodnje Čuš ne bi več tako osmešil, mu vlada na razumljiv način pojasnjuje, da sedanji sistem korporativnega upravljanja  družb v državni lasti oziroma kapitalskih naložb države ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki je bil sprejet marca 2014, torej tudi po navedenem imenovanju generalnega direktorja DRI. ZSDH-1 v 19. členu določa, da je za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije pristojen Slovenski državni holding (SDH). Pojem upravljanja zajema tudi izvrševanje glasovalnih pravic na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, ki med drugim zajema tudi glasovanje za imenovanje članov organov nadzora, ki mora skladno z 21. členom ZSDH-1 potekati po objektivnih merilih, ki so za vse kandidate enaka in so javno objavljena na spletni strani SDH. Merila izdela kadrovska komisija, ki je skladno z 48. členom ZSDH-1 posvetovalno telo uprave SDH, ki na podlagi ZSDH-1 in politike upravljanja opravi izvedbene postopke pridobivanja kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, postopke vrednotenja teh kandidatov in postopke njihove akreditacije. Člane uprave SDH ob upoštevanju pogojev iz 46. člena ZSDH-1 imenuje nadzorni svet SDH. Ti pogoji med drugim vključujejo pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, in veljajo tudi pri imenovanju članov uprav gospodarskih družb (tudi v državni lasti).

 

Vlada ima na podlagi ZSDH-1 edino pristojnost predlaganja kandidatov za člane nadzornega sveta SDH, ki jih potrdi državni zbor. Pogoji in merila za člane nadzornega sveta so predpisani v 39. členu ZSDH-1.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Čuša glede stanovanj, ki jih imata DUTB in SDH

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s stanovanji.

 

Čuš sprašuje vlado zakaj v sklopu DUTB in SDH ne odpre trga z nepremičninami ter tako vpliva na cene stanovanj? Potem tudi sprašuje kdaj bo prišlo do obdavčitve drugega, tretjega stanovanja v lasti ene osebe, saj bi s tem spodbudili lastnike k prodaji stanovanj ter na kakšen način bo vlada poskrbela ter spodbudila mlade v Sloveniji k osamosvajanju in načrtovanju družine?

 

Uvodoma vlada Čušu pojasnjuje, da je DUTB stanovanja pridobila z ukrepom prenosa tveganih postavk. Ukrep prenosa tveganih postavk je bil namenjen krepitvi stabilnosti bank. Ob njegovi izvedbi v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je DUTB od bank prevzela tvegane postavke, večinoma slaba posojila (od katerih so bila nekatera zavarovana z nepremičninami). Zanje je plačala 1,5 milijarde evrov. Tržna vrednost teh tveganih postavk je bila 620 milijonov evrov manj. Navedeno izhaja iz odločb Evropske komisije o državnih pomočeh bankam v letu 2013 in 2014. Razlika med prenosno in tržno vrednostjo, ki znaša 620 milijonov evrov, predstavlja državno pomoč. DUTB je tvegane postavke plačala s svojimi obveznicami. Če državne pomoči ne bi dala DUTB, bi jo morala dati država. DUTB je tako s svojim delovanjem pomembno zmanjšala znesek, za katerega se je morala v letih 2013 in 2014 zadolžiti država. Torej je glavna naloga DUTB, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena za sanacijo bank. Če DUTB tega svojega dolga ne bo sposobna poplačati, se bo za to, da bi lahko nadomestila prispevek DUTB, morala zadolžiti država ali pa bi se zaradi neplačila obveznosti DUTB poslabšala kapitalska ustreznost bank.

 

Tako premoženje, ki ga ima DUTB, ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, vsekakor pa ne sme biti prodano pod tržno ceno. Poleg tega Čušu na enostaven način pojasnjujemo, da je odločitev, kdaj bo DUTB prodala svoja stanovanja, njena poslovna odločitev. Sprejem poslovnih odločitev pa je pristojnost in odgovornost poslovodstva DUTB.

 

Glede SDH pa vlada Čušu pojasnjuje splošno znano dejstvo, da SDH upravlja kapitalske naložbe države. Te naložbe države pa so lastniški vrednostni papirji po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali poslovni deleži ali drugi lastniški deleži v posameznih gospodarskih družbah skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. SDH tako ne upravlja stanovanj.

 

Vlada v nadaljevanju na enostaven in razumljiv način odgovarja tudi na preostali dve vprašanji.

 

Vlada sprejela spremembo sestave Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij  

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela spremembo sklepa o imenovanju Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij.

 

Vlada Republike Slovenije je 22. 1. 2015 imenovala Medresorsko delovno skupino za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij.

 

Metodu Dragonji (član in vodja skupine) je 14. julija 2016 prenehal mandat državnega sekretarja, zato je ministrstvo za finance predlagalo njegovo zamenjavo z mag. Mirando Groff Ferjančič, državno sekretarko na ministrstvu. Za sekretarko delovne skupine pa predlaga Gordano Pipan, sekretarko na ministrstvu za finance.

 

Predstavniku Banke Slovenije Darku Bohnecu je 4. marca 2016 potekel mandat viceguvernerja, zato se v sklepu spremeni njegov naziv.

 

Vlada spremenila ime in namen delovanja Centra za razvoj financ

Vlada je sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi Regionalne Ustanove – Centra za razvoj financ in ga kot ustanovitelj ustanove prilagodila spremenjenim aktivnostim ustanove.

 

Vlada je sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi Regionalne Ustanove – Centra za razvoj financ in ga kot njen ustanovitelj prilagodila spremenjenim aktivnostim ustanove. Ker se je mednarodni del RU-CRF prenesel na CEF in ustanova opravlja zgolj izobraževanje na področju javnih financ v Sloveniji, ne pa tudi v regiji Jugovzhodne Evrope, obstoječe ime in namen ne odražata več dejanskega stanja. Vlada je zato spremenila ime ustanove iz Regionalna ustanova – Center za razvoj financ v Ustanova – Center za usposabljanje na področju javnih financ ter namen ustanove tako, da se zagotavlja izobraževanje in usposabljanje s področja javnih financ.

 

Ker zaradi spremembe namena in obsega ustanove ni več potrebe po tako obsežnem organizacijskem ustroju ustanove (uprava, nadzorni odbor, svetovalni odbor) je vlada zmanjšala tudi število organov ustanove, in sicer z ukinitvijo nadzornega in svetovalnega odbora.

 

Po spremembi statusa in izločitvi mednarodnega poslovanja RU-CRF kot pravna oseba v Sloveniji ni prenehala delovati, jo je bilo pa potrebno preoblikovati tako, da podpira zgolj programe v Sloveniji. Z ohranitvijo ustanove država obdrži izvajanje programov izobraževanja računovodij in revizorjev javnega sektorja.

 

Slovenija programa izobraževanja notranjih revizorjev javnega sektorja in izobraževanja računovodij nujno potrebuje, da bi javne uslužbence pravočasno in čim bolje pripravila na spremembe na teh področjih. Poleg tega ima Slovenija moralno obvezo do obeh donatorjev, ki sta financirala razvoj in vpeljavo programov v Slovenijo, saj je bil eden od ciljev vsakega programa tudi njegova vzdržnost in dolgoročnost. Morebitna opustitev programa za Slovenijo in njegova kasnejša ponovna vzpostavitev zato ne bi bila smotrna in bi zahtevala dolgotrajen postopek ter dodatna finančna sredstva.

S tako rešitvijo se program za Slovenijo izvaja dalje, s čimer bo zagotovljen odgovoren odnos do donatorjev, CEF pa bo hkrati ohranil referenco za izvajanje programa v regiji.

 

Služba za odnose z javnostmi