Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sprejeto na 36. redni seji vlade

Ljubljana, 20. junij 2019 – Vlada je na današnji redni seji s področja dela finančnega ministrstva izdala Uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2020–2022. Med drugim je vlada sprejela tudi sklep o objavi seznama upravičencev do donacij iz dohodnine za leto 2019 ter sprejela mnenji glede predlogov zakonov o kreditih v švicarskih frankih in o izplačilu sredstev nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic. Vlada se je opredelila tudi do sklepa Odbora za finance glede predloga za uvedbo davka na digitalne storitve ter imenovala novega neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB.

Vlada z uredbo določila nove lestvice katastrskega dohodka

Vlada je na današnji redni seji izdala Uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2020–2022.

Z uredbo se v skladu z Zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka vsaka tri leta določijo zneski katastrskega dohodka za kmetijska in gozdna zemljišča ter pavšalna ocena dohodka na čebelji panj. Ti podatki se upoštevajo kot pavšalna ocena dohodka fizičnih oseb, ki imajo v uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar za svojo dejavnost ne vodijo knjigovodskih evidenc. Podatek se uporabi kot ocena dohodka za potrebe odmere dohodnine, določitve obveznosti iz zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja in za druge javne (odmera pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest) in zasebne (odmera prispevka za člane Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije itd.) namene.

Izračuni izhajajo iz podatkov o ekonomski uspešnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti, kot jo letno oceni Statistični urad Republike Slovenije.

S tokratno uredbo se določajo zneski za obdobje 2020–2022.

Skupno ocenjeni katastrski dohodek se za to obdobje, glede na prejšnje obdobje oziroma na stanje v letu 2019, ko je znašal okoli 99 milijonov evrov, zvišuje na okoli 109 milijonov evrov, torej za okoli 11 %, in predvsem to na račun višjega dohodka iz ekonomskega računa za gozdarstvo. Katastrski dohodek za gozd se namreč povečuje kar za četrtino, za kmetijska zemljišča pa v skupnem znesku ostaja skoraj na isti ravni. Znotraj kmetijstva ostaja katastrski dohodek za kmetijska zemljišča brez posebne rabe ter za trajne nasade približno enak kot v prejšnjem obdobju, za oljčnike se zniža za okoli tretjino, za vinograde in hmeljišča pa se poveča: za vinograde za okoli 16 %, za hmeljišča kot kaže zaradi nekaj poslovno zelo ugodnih zadnjih let, za skoraj 74 %. 

Z uredbo se določajo tudi odstotki korekcije katastrskega dohodka za zemljišča po vrstah dejanske rabe v območjih posebnih režimov, ki pa ostajajo enaki kot v prejšnjem obdobju.

 

Vlada o seznamu upravičencev do donacij za leto 2019

Vlada je na današnji redni seji sprejela sklep o objavi seznama upravičencev do donacij iz dohodnine za leto 2019. Seznam za leto 2019 bo objavljen v Uradnem listu.

Na podlagi Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanci do 0,5 % dohodnine namenijo za financiranje splošno koristnih namenov, reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. V Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki podrobneje ureja namenitev dela dohodnine za donacije, je določeno, da vlada na predlog finančnega ministra najpozneje do 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina.

Seznam upravičencev do donacij za leto 2019 je bil na Ministrstvu za finance pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih poslali posamezni resorji. Ministrstvo za finance je prejete podatke pregledalo in preverilo njihovo usklajenost pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS).

 

Vlada določila kvote proračunske porabe za tretje trimesečje

Vlada je na današnji redni seji določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od julija do septembra 2019 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Predlagana kvota za tretje trimesečje 2019 znaša 2,5 milijarde evrov, kar je 24,8 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz Rebalansa proračuna RS za leto 2019.

Pri določanju predloga kvote za tretje trimesečje 2019 je Ministrstvo za finance upoštevalo v Rebalansu proračuna RS za leto 2019 predvidene pravice porabe neposrednim proračunskim uporabnikom, evidentirane prevzete obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna, likvidnostne možnosti proračuna, dinamiko porabe proračunskih sredstev v preteklih letih, značilnosti posameznih ekonomskih kategorij odhodkov proračuna (sezonsko komponento trošenja pravic porabe).

 

Vlada seznanjena s prvim četrtletnim poročilom SDH

Vlada se je na današnji redni seji seznanila s četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga (SDH) o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od januarja do marca 2019.

SDH mora o upravljanju s kapitalskimi naložbami četrtletno poročati vladi, poročilo SDH pa se v vednost posreduje tudi Komisiji za nadzor javnih financ v državnem zboru.

V poročilu o prvem četrtletju je SDH zapisal, da se je v začetku leta začela druga faza prodajnega postopka Abanke. Investitorji, ki so se na podlagi nezavezujočih ponudb uvrstili v drugi krog, so zaključili skrbni pregled Abanke in oddali prve zavezujoče ponudbe.

V poročilu je SDH zapisal tudi, da je oktobra 2018 prejel ponudbo za odkup delnic družbe Cetis, ki so v lasti SDH in KAD. Obe družbi sta na svoji spletnih straneh objavili vabilo k dajanju ponudb za nakup delnic. Konec decembra sta družbi prejeli poročilo neodvisnega ocenjevalca vrednosti. Ocenjena vrednost je odstopala od ponudbene cene, zato SDH in KAD ponudbe nista sprejela in prodajni postopek je bil ustavljen.

Uprava SDH je v okviru postopka javne prevzemne ponudbe za odkup, po katerem je potrdila predlog za prodajo manjšinske kapitalske naložbe v Gorenjski banki po ceni 298 evrov na delnico. Prevzemna ponudba s strani AIK Banke je bila objavljena 15. marca 2019 v časopisu Delo, Republika Slovenija je kupnino prejela 20. marca 2019.

 

Vlada seznanjena s poročilom o nadzoru nad DUTB

Vlada se je na današnji seji seznanila s poročilom Ministrstva za finance glede opravljenega nadzora nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2019. DUTB v poročanem obdobju dosega ključne cilje in uresničuje strateške usmeritve.

DUTB je na dan 31. marca 2019 upravljala 799 milijonov evrov sredstev. 65 % teh sredstev so predstavljale terjatve (posojila in manjši leasing portfelj), po vrednosti pa so jim sledile nepremičnine v višini 24 % sredstev ter lastniške naložbe v višini 11 %.

V prvem četrtletju 2019 je bilo ustvarjenih 55,4 milijona evrov prilivov, kar predstavlja 2,7 % prenosne vrednosti vseh sredstev. Stroški poslovanja so bili v prvem četrtletju 2019 za 15 % nižji kot v enakem obdobju v letu 2018.

V letu 2019 DUTB skladno z odplačilnimi načrti zadolžitev načrtuje odplačilo glavnic v skupni višini 134,6 milijona evrov, pri čemer je 26,2 milijona evrov že odplačanih. Stanje dolga DUTB bi se tako v letu 2019 znižalo za 19,4 %. Novo zadolževanje v letu 2019 ni predvideno.

 

Vlada o stališču Slovenije do predloga sprememb direktive EU o skupnem sistemu DDV

Vlada je na današnji seji sprejela predlog stališča Slovenije o predlogu sprememb direktive EU o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in direktive EU o splošnem režimu za trošarino v zvezi z obrambnimi prizadevanji v okviru Unije. Slovenija predlogu ne nasprotuje.

Področje uporabe DDV, kot je določeno v direktivi o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, je zelo široko in zajema vse dobave blaga in vsako opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju države članice za plačilo, ter celoten uvoz blaga v EU. Eden od ciljev zadevne direktive je bil pripraviti skupni seznam oprostitev plačila DDV, tako da bi se lastna sredstva EU lahko pobirala na enoten način v vseh državah članicah. Zato je za oprostitev kakršne koli transakcije iz naslova DDV potrebna posebna določba v omenjeni direktivi.

Ta direktiva določa oprostitev za dobavo blaga ali opravljanje storitev oboroženim silam katere koli države članice zveze NATO, ki sodeluje pri skupni obrambi zunaj lastne države. Ta oprostitev je bila uvedena, da bi se obravnavali primeri, v katerih je prekinjen krožni tok prihodkov in odhodkov, ker bi DDV na take dobave blaga ali opravljanje storitev običajno pomenil prihodek za državo, v kateri se oborožene sile nahajajo, ne pa za državo teh oboroženih sil.

Direktiva o splošnem režimu za trošarino določa podobno oprostitev trošarine za dobave trošarinskega blaga oboroženim silam katere koli članice zveze NATO.

Cilj predlaganih sprememb je tako enaka obravnava obrambnih prizadevanj v okviru EU in pod okriljem zveze NATO na področju DDV in trošarin. Predlog direktive izenačuje oprostitve plačila DDV in trošarin za obrambna prizadevanja v okviru EU in zveze NATO. S tem predlogom se dopolnjuje akcijski načrt za DDV iz leta 2016, ki določa načine za posodobitev sistema DDV, da bi postal enostavnejši, odpornejši na goljufije in prijaznejši za podjetja.

Slovenija se strinja z uvedbo oprostitev plačila DDV za dobave blaga in opravljanje storitev ter uvedbo oprostitve plačila trošarine za trošarinsko blago v okviru obrambnega prizadevanja EU, s čimer se z vidika posredne obdavčitve uskladi (izenači) tovrstna obravnava z ustreznimi dobavami blaga in opravljanjem storitev ter dobavami trošarinskega blaga v okviru obrambnih dejavnosti pod okriljem zveze NATO.

 

Vlada ne podpira predloga zakona glede kreditov v švicarskih frankih

Vlada je sprejela mnenje glede predloga Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet. Vlada ne podpira predloga zakona in meni, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada meni, da bi sistemski posegi v civilnopravna razmerja morali biti čim manjši, obenem pa bi se moralo izkoristiti možnosti reševanja problematike, ki jih že omogoča obstoječa zakonodaja.

Predlog zakon ureja rekonverzijo kreditov v švicarskih frankih CHF v posojila, nominirana v evrih. Rekonverzija naj bi bila obvezna za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Slednjo bi morale izvesti banke z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v švicarskih frankih oziroma z valutno klavzulo v švicarskih frankih.

Vlada problematiko spremlja že dlje časa in je v zvezi s tem tudi sama sprejela že več sklepov v obdobju od leta 2015 dalje. Tudi v tokratnem mnenju vlada svojih že večkrat izraženih stališč do sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih ne spreminja.

Vlada ugotavlja, da očitki glede ravnanja bank zajemajo vse banke, ne da bi predhodno vsebino teh ravnanj presodila bodisi Banka Slovenije kot prekrškovni organ, bodisi sodišča. Vlada se obenem ne more strinjati z navedbami predlagatelja zakona, da so v kreditnem razmerju banke spravljale posojilojemalce v neenakopraven položaj ter da potrošniki naj ne bi imeli izkušenj pri sklepanju tovrstnih pogodbenih razmerij. Z vidika sodne presoje je v zvezi s pojasnilno dolžnostjo pri kreditih v švicarskih frankih vsekakor pomembna tudi nedavna sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018. V zvezi s tem je namreč sodišče med drugim navedlo, da pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne ekonomske, življenjske ter osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje.

Vlada se ne strinja z navedbami predlagatelja, da predlagani zakon ne posega v razmerja med bankami in posojilojemalci, temveč da vzpostavlja zgolj zakonsko rekonverzijo CHF kreditov v evrske kredite. V zvezi z navedenim razmerjem med bankami in posojilojemalci vlada obenem izpostavlja tri pomembne vidike. Prvič, posojilne pogodbe so dvostranski pravni posel med banko in potrošnikom. Drugič, razmerje med banko in potrošnikom je obligacijsko. Tretjič, po mnenju vlade bi morali biti sistemski posegi v civilnopravna razmerja čim manjši.

Vlada izpostavlja tudi ugotovitve ECB, ki so bile podane 16. aprila 2018 v zvezi s podobnim predlogom zakona. ECB med drugim meni, da uvajanje ukrepov z učinkom za nazaj ogroža pravno varnost in ni skladno z načelom upravičenih pričakovanj ter lahko tudi posega v pridobljene pravice. Dodatno vlada meni, da se s prisilno retroaktivno konverzijo nagrajuje slabe poslovne odločitve kreditojemalcev in spodbuja njihovo neskrbno, tvegano ravnanje. Zakon obenem ne predvideva nobenih meril, po katerih bi se morala opraviti rekonverzija ter velja za vse kreditne pogodbe v predpisanem obdobju.

Vlada še dodaja, da predlog med drugim ne vsebuje analize negativnih potencialnih učinkov na bančni sektor in posledično na finančno stabilnost v Sloveniji. Delež posojil v švicarskih frankih sicer postopno upada, toda v stanjih znaša še 6,4 % (september 2018), v znesku pa blizu 390 milijonov evrov. V tej zvezi velja omeniti tudi mnenje ECB, ki ugotavlja, da bi bile v primeru sprejetja zakona kreditne institucije lahko prizadete. To bi po pričakovanjih negativno vplivalo na njihovo dobičkonosnost, kapital in prihodnjo sposobnost kreditiranja v celotnem bančnem sektorju.

 

Mnenje vlade o predlogu zakona o izplačilu sredstev nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic

Vlada je na današnji seji sprejela mnenje o predlogu Zakona o izplačilu sredstev nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic in malim delničarjem bank v večinskem državnem lastništvu, ki so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih 17. decembra 2013 in 19. novembra 2014 oziroma 16. decembra 2014 s strani Banke Slovenije. Vlada omenjenega predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

S predlagano ureditvijo se v osnovi vzpostavlja razlikovanje med nekdanjimi delničarji ali upniki banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale na podlagi odločbe Banke Slovenije. Razlikovanje se določa glede na status osebe (fizične in pravne osebe) in glede na imetništvo delnic določenih izdajateljev (delničarji NKBM, NLB in delničarji drugih poslovnih bank).

Ureditev iz Zakona o bančništvu (ZBan-1) je določala razlikovanje glede na red kvalificiranih obveznostih, v okviru katerega pa je bilo zagotovljeno enako obravnavanje vseh nekdanjih imetnikov, ne glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe. Ker predlagatelj zakona ni navedel razumnega, iz narave stvari izhajajočega razloga za različno obravnavo subjektov v enakem položaju, je predlagana ureditev različne obravnave subjektov v enakem položaju v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave.

V zvezi z vprašanjem razlikovanja med nekdanjimi imetniki glede na seznanjenost in poučenost pri nakupu vrednostnih papirjev je potrebno razlikovati med pravicami, ki so vezane na vsebino vrednostnega papirja (npr. odškodninska odgovornost po 350.a členu ZBan-1), in pravicami, ki so vezane na status vlagatelja. Izredni ukrepi so bili izredna oblika insolvenčnega postopka, zato bi bila obravnava nekdanjih imetnikov glede na status vlagatelja v nasprotju z načelom pravne države in načelom enakopravnosti.

V zvezi s predlagano ureditvijo, po kateri je Republika Slovenija zavezanec za izplačilo sredstev upravičencem, poudarjamo, da je Banka Slovenije samostojno in neodvisno izrekala izredne ukrepe, za izrek katerih je bila v skladu s 350.a členom ZBan-1 tudi izrecno odškodninsko odgovorna. Glede na navedeno ni izkazan razlog, ki bi utemeljeval, da se kot zavezanca za izplačilo sredstev določi Republiko Slovenijo.

Vlada v mnenju tako povzema, da predlog zakona ne upošteva pravne in dejanske podlage iz časa izreka izrednih ukrepov in ne zagotavlja enakosti pred zakonom v skladu z drugim odstavkom 14. člena ustave. Zaradi navedenega vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

 

Vlada o predlogu uvedbe davka na digitalne storitve

Vlada se je opredelila do sklepa državnozborskega Odbora za finance glede predloga za uvedbo davka na digitalne storitve v Sloveniji in Evropski uniji. Glede na predlagani sklep Odbora za finance bo finančno ministrstvo pričelo s potrebnimi aktivnostmi za pripravo predloga zakona za uvedbo davka na digitalne storitve.

Odbor za finance je vlado pozval, da do 1. aprila 2020 v obravnavo državnemu zboru pošlje predlog zakona, s katerim bi v Sloveniji uvedli davek na digitalne storitve s 1. septembrom 2020.

Vlada odgovarja, da digitalizacija gospodarstva spreminja način medsebojnega sporazumevanja, interakcij in poslovanja. Digitalna podjetja rastejo hitreje kot gospodarstvo na splošno. Digitalne tehnologije družbi in gospodarstvu prinašajo koristi, hkrati pa ustvarjajo nova tveganja in izzive, vključno z izzivi za mednarodni davčni sistem.

Vlada pojasnjuje, da se rešitve za pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen med deli gospodarstva iščejo na globalni in evropski ravni. Na globalni ravni je pri tem izpostavljena osrednja vloga OECD, ki išče ustrezne rešitve, ki bi problem digitalne ekonomije v povezavi z davki naslovile celovito. Gre za kompleksno vprašanje, za katerega v zelo kratkem času rešitev ne moremo pričakovati.

Zato je bil na ravni Evropske unije obravnavan predlog direktive za uvedbo davka na digitalne storitve v vmesnem obdobju, dokler globalna rešitev ne bi bila sprejeta. Predlog Evropske komisije na ravni ni dobil soglasne podpore, zato do sedaj še ni bil sprejet.

Ministrstvo za finance aktivno spremlja dogajanje v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva, kot tudi namere drugih držav članic Evropske unije za uvedbo nacionalnih davkov za obdavčitev digitalnega gospodarstva.

Glede na predlagani sklep Odbora za finance bo finančno ministrstvo pričelo s potrebnimi aktivnostmi za pripravo predloga zakona za uvedbo davka na digitalne storitve.

 

Vlada imenovala neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB

Vlada je na današnji seji Juana Barbo Silvelo odpoklicala z mesta neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), in sicer z 21. junijem 2019. Hkrati je vlada za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB imenovala Aleksandra Lozeja, in sicer za obdobje od 21. junija 2019 do 31. decembra 2022.

Juan Barba Silvela je 31. marca 2019 na vlado naslovil prošnjo za odpoklic z mesta člana upravnega odbora DUTB.

Kandidata za neizvršnega direktorja DUTB je predlagalo Ministrstvo za finance, ki ima pristojnost, da skladno z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank predlaga tri kandidate za neizvršne direktorje.

Postopek ocenjevanja kandidata za neizvršnega direktorja je pred imenovanjem skladno s Statutom DUTB izvedla posebna strokovna komisija DUTB, ki je kandidata ocenila kot primernega.

 

Odnosi z mediji