Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 27. seji vlade

Ljubljana, 11. april 2019 – Vlada je na današnji redni seji s področja dela finančnega ministrstva izdala Uredbo o izvajanju Uredbe EU o skladih denarnega trga, ki je bila na ravni EU sprejeta junija 2017. Sprejela je poročilo o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v drugi polovici lanskega leta ter sprejela mnenje k predlogu novele Zakona o dohodnini, ki ga je predložila skupina poslank in poslancev.

Vlada o izvajanju Uredbe EU o skladih denarnega trga

Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe EU o skladih denarnega trga, ki je bila na ravni EU sprejeta junija 2017. Cilj uredbe EU je zagotoviti boljšo zaščito vlagateljev in enotna pravila skrbnega ter varnega poslovanja, upravljanja in preglednosti, ki se uporabljajo za sklade denarnega trga v vsej EU. Uredba EU pri tem upošteva potrebo po ravnovesju med varnostjo in zanesljivostjo teh skladov ter učinkovitim upravljanjem denarnih trgov in stroškov za različne vpletene strani.

Uredba EU o skladih denarnega trga je na ravni EU vzpostavila pravila, s katerimi bodo ti skladi postali bolj odporni na tržne pretrese, npr. če bi ob izjemnih tržnih pogojih prišlo do množičnega dvigovanja sredstev iz teh skladov, kar bi lahko vodilo v morebiten vpliv na celotno EU. Cilj pravil je tako zagotoviti boljšo zaščito vlagateljev v takšne sklade in preprečevati tovrstna tveganja ter s tem varovati notranji trg EU.

Skladi denarnega trga so investicijski skladi, ki vlagajo v kratkoročne finančne instrumente, npr. instrumente denarnega trga (zakladne menice), denarne depozite in enote drugih skladov denarnega trga.

Organ, pristojen za opravljanje nadzora nad izvajanjem evropske uredbe in danes izdane uredbe o izvajanju, je Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki je že sedaj na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov v Sloveniji pristojni organ za opravljanje nadzora nad investicijskimi skladi (tudi nad trenutno štirimi skladi denarnega trga) in njihovimi upravljavci. Uredba o izvajanju določa tudi način opravljanja nadzora, nadzorne ukrepe in kazenske določbe.

 

Vlada sprejela poročilo proračunske inšpekcije

Vlada je na današnji redni seji sprejela Poročilo Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od  1. julija do 31. decembra 2018.

Poročilo je pripravljeno na podlagi Zakona o javnih financah ki določa, da Ministrstvo za finance o opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah obvešča vlado in Računsko sodišče, vlada pa polletno tudi Državni zbor. Poročilo pripravlja Urad za nadzor proračuna, ki izvaja naloge proračunskega inšpekcijskega nadzora.

V celotnem letu 2018 je proračunska inšpekcija z izdajo zapisnika zaključila 26 rednih inšpekcijskih nadzorov, od tega deset (38%) pri neposrednih, 16 (62%) pa pri posrednih proračunskih uporabnikih. Od 26 zaključenih rednih inšpekcijskih nadzorov sta bila dva načrtovana v letnem načrtu dela za leto 2017 in sta bila začeta še v letu 2017, 24 nadzorov pa je bilo načrtovanih v letnem načrtu dela za leto 2018. V rednih inšpekcijskih nadzorih so bile nepravilnosti ugotovljene pri 16 (61%) proračunskih uporabnikih.

V obdobju od 1. julija do 31. decembra 2018 je proračunska inšpekcija prejela 17 prijav oziroma pobud za uvedbo inšpekcijskega nadzora, obravnavala jih je 15. Od teh je bilo šest takšnih, na podlagi katerih je bil, ali še bo, uveden inšpekcijski nadzor. V devetih primerih je bilo ugotovljeno, da glede na vsebino sodijo v pristojnost drugih organov, da ne obstajajo razlogi za uvedbo inšpekcijskega nadzora ali, da vloge glede na vsebino ni mogoče obravnavati kot prijavo.

V celotnem letu 2018 je proračunska inšpekcija prejela 47 prijav. Obravnavala jih je 45, med njimi pa je bilo 12 takšnih, na podlagi katerih je bil, še bo v letu 2019, uveden inšpekcijski nadzor. V 33 primerih je bilo ugotovljeno, da glede na vsebino sodijo v pristojnost drugih organov, da ne obstajajo razlogi za uvedbo inšpekcijskega nadzora, ali, da vloge glede na vsebino ni mogoče obravnavati kot prijavo.

V drugi polovici leta 2018 je proračunska inšpekcija na podlagi prijav in pobud, od katerih so bile nekatere prejete v prvem polletju leta 2018, izvedla šest inšpekcijskih nadzorov, od tega tri (50%) pri neposrednih in tri (50%) pri posrednih proračunskih uporabnikih. V primeru enega inšpekcijskega nadzora pri neposrednem proračunskem uporabniku je bil postopek ustavljen. Nepravilnosti so bile ugotovljene v treh (60%) nadzorih, uvedenih na podlagi prijav.

V celotnem letu 2018 je proračunska inšpekcija na podlagi prijav in pobud izvedla 14 nadzorov, od tega šest (43%) pri neposrednih in osem (57%) pri posrednih proračunskih uporabnikih. Nepravilnosti so bile ugotovljene v šestih (43%) nadzorih, uvedenih na podlagi prijav.

 

Vlada sprejela mnenje o predlogu novele dohodninskega zakona

Vlada je na današnji redni seji sprejela Mnenje k predlogu novele Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Danijelom Krivcem.

Vlada se zaveda, da mora za zagotovitev večje konkurenčnosti, izboljšanja poslovnega okolja, prestrukturiranja davčnih bremen in razbremenitve stroškov dela pripraviti primerne ukrepe na davčnem področju. S tem ciljem v mislih si je, kot eno izmed prioritetnih nalog v letu 2019, naložila tudi prestrukturiranje davčnih bremen v smeri razbremenitve dela. Pomembno je ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti, pri čemer so pomembni dejavnik tudi razmere na globalnem trgu dela, torej sposobnost gospodarstva obdržati in privabiti ustrezne kadre. V okviru sledenja tem ciljem so pomembni tudi davčni ukrepi, ki pa morajo poleg že navedenega upoštevati tudi izziv zagotovitve in ohranitve dolgoročne stabilnosti javnih financ ter ohranitve ustrezne ravni javnega dolga.  

Vlada ocenjuje, da bi predlagane rešitve v smeri povišanja splošne olajšave na 4.000 evrov, znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki in zvišanje mej v vseh dohodninskih razredih za 2.000 evrov, pomenile ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2016 in ob nespremenjeni višini dohodkov, izpad prihodkov v državnem proračunu za okoli 383 milijonov evrov. Sprememba stopenj in zvišanje mej v dohodninskih razredih vpliva na vse zavezance z odmero dohodnine, pri čemer pa ima predlog uveljavitve višje splošne olajšave vpliv na vse zavezance, ki uveljavljajo splošno olajšavo. Po podatkih za leto 2016 je bilo takih zavezancev nekaj več kot 1.451.000, kar je 95 % vseh zavezancev z odmero dohodnine.

Vlada nasprotuje predlagani noveli Zakona o dohodnini, saj ukrepov za razbremenitev plač ni mogoče uresničiti samo z zniževanjem davčnih bremen, ampak je na drugi strani treba upoštevati prestrukturiranje bremen javnih dajatev, s čemer se sledi tudi ključnemu gospodarskemu cilju, to je javnofinančni konsolidaciji.

Ministrstvo za finance v okviru davčne reforme pripravlja predloge za razbremenitev dela, v smeri zvišanja splošne olajšave in dodatne splošne olajšave ter spremembe dohodninske lestvice, predlaga pa tudi razbremenitev dela plač iz poslovne uspešnosti z dohodnino. Medtem je vlada že potrdila predloge zakonskih sprememb za razbremenitev regresa z dohodnino do višine 100% povprečne plače. V okviru teh predlogov se tako pripravljajo ukrepi, ki bodo zagotovili razbremenitev dohodkov vseh zavezancev ob upoštevanju prestrukturiranja bremen javnih dajatev. Ti ukrepi bodo okrepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter ugodno vplivali na vzdržno gospodarsko rast.

                                                                                                            

Odnosi z mediji