Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada o načrtovani najvišji meji odhodkov in strukturnih ukrepih v prihodnjih letih

Ljubljana, 9. april 2019 – Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020 – 2022. Vlada poudarja, da se je Slovenija zavezala k spoštovanju srednjeročne uravnoteženosti in načrtuje, da bodo proračuni sektorja država srednjeročno uravnoteženi že v letu 2020. Vlada se je seznanila tudi z osnutkom Programa stabilnosti 2019, ki ga bo skupaj s predlogom odloka posredovala Državnemu zboru in Fiskalnemu svetu. Sprejela je tudi Nacionalni reformni program 2019 – 2020, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do 15. aprila.

Vlada je določila besedilo predloga Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki ga bo posredovala v sprejetje Državnemu zboru ter v oceno Fiskalnemu svetu. V odloku se določata ciljni presežek in najvišji obseg izdatkov sektorja država ter posameznih javnih blagajn.

 

Za sektor država je v letu 2020 predviden presežek v višini 1 % BDP, najvišji obseg izdatkov pa 21,48 milijarde evrov. V letu 2021 je predviden presežek v višini 1,1 % BDP in najvišji obseg izdatkov 22,16 milijarde evrov. V letu 2022 je predviden presežek v višini 1,2 % BDP ter najvišji obseg izdatkov 23 milijard evrov.    

 

Za državni proračun je v letu 2020 predviden presežek v višini 0,8 % BDP in najvišji obseg izdatkov 10,45 milijarde evrov. V letu 2021 je presežek predviden v višini 1,2 % BDP, najvišji obseg izdatkov pa 10,46 milijarde evrov. Za leto 2022 se predvideva presežek v višini 1 % BDP, medtem ko je najvišja določena meja izdatkov 10,7 milijarde evrov.

 

Predlagani odlok je pripravljen na podlagi pomladanske napovedi UMAR. Višina presežka sektorja država in najvišjega obsega izdatkov je določena ob upoštevanju fiskalnega prostora, s katerimi se bo dosegla srednjeročna uravnoteženost javnih financ in ob upoštevanju novega srednjeročnega fiskalnega cilja za Slovenijo, ki je strukturni primanjkljaj v višini 0,25 % BDP. Slovenija se je zavezala k spoštovanju srednjeročne uravnoteženosti in načrtujemo, da bodo proračuni sektorja država srednjeročno uravnoteženi že v letu 2020.

 

Vlada poudarja, da je pravilo dolga osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik, pri čemer si Slovenija prizadeva ohranjati nominalni presežek sektorja država ter tako na srednji rok skrbi za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

 

Slovenija je širšo strokovno javnost in Evropsko komisijo že večkrat opozorila na neustreznost, po kateri se sledi zgolj letnemu doseganju cilja, saj takšno ravnanje lahko povzroči nepopravljive posledice v gospodarstvu oziroma ogrozi gospodarsko rast v času stabilizacije ali ohlajanja cikla.

 

V prihodnje bo Slovenija izvedla reforme na trgu dela in pokojninsko reformo, na srednji rok pa se bo potrebno soočiti z izzivi, kot so ustanovitev Demografskega rezervnega sklada, racionalizacija v zdravstvu, odpravljanje administrativnih ovir, ukrepi za dvig produktivnosti.

 

Vlada se je na današnji dopisni seji seznanila tudi z osnutkom Programa stabilnosti 2019, ki ga bo skupaj s predlogom odloka posredovala Državnemu zboru in Fiskalnemu svetu. Sprejela pa je tudi Nacionalni reformni program 2019 – 2020, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do 15. aprila. Vsebini Programa stabilnosti in Nacionalnega reformnega programa se dopolnjujeta in prekrivata. Program stabilnosti se osredotoča na makro-ekonomski razvoj, fiskalno politiko in javne finance, Nacionalni reformni program pa opisuje ukrepe, napovedane strukturne reforme znotraj EU semestra in doseganje ciljev EU2020.

 

Osnovni cilj prihodnje ekonomske politike države ostaja spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. V ta namen je potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. S predlaganimi (in ne dokončno oblikovanimi) davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, se želi spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela in pokojninskega sistema naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin.

 

Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020- 2022, ob spoštovanju domačega fiskalnega pravila.

 

Odnosi z mediji