Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada potrdila predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Ljubljana, 9. april 2019 - Vlada je na današnji dopisni seji dokončno potrdila besedilo predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in ga poslala v obravnavo v Državni zbor po rednem postopku. Naš glavni cilj je zagotoviti čim bolj učinkovito sodno varstvo, ki naslavlja vsa vprašanja iz odločbe Ustavnega sodišča.

Predlog zakona predpisuje postopek sodnega varstva imetnikov izbrisanih kvalificiranih obveznosti, ki sledi odločbi Ustavnega sodišča. Ministrstvo za finance je predlog zakona pripravilo po temeljitih usklajevanjih z zainteresirano in strokovno javnostjo ter opravljenih medresorskih usklajevanjih. Po opravljeni javni obravnavi smo še posebej dodatno naslovili vprašanja iz odločbe Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na pravico do dostopa do podatkov. Postopek smo po opravljeni javni obravnavi  dodelali v smeri čim bolj učinkovitega sodnega varstva.

 

V predlogu zakona določamo postopek sodnega varstva po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore. Vsi postopki bodo potekali pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

 

Zaradi čim boljše zagotovitve načela preglednosti in spoštovanja načela neposrednega imetništva v predlogu zakona določamo, da lahko do podatkovne sobe dostopajo in tožbo vlagajo le izbrisani dejanski imetniki oziroma vlagatelji.

 

Tožbo bo mogoče vložiti v roku desetih mesecev od uveljavitve zakona.

 

Hitrost in gospodarnost postopka bomo zagotovili s kolektivnostjo predlaganega postopka. Ta se zagotavlja z določbami predloga zakona, ki določajo:

  • da skupni pooblaščenec v imenu večjega števila nekdanjih imetnikov vloži eno tožbo,
  • da se lahko postopki, ki potekajo v skladu s tem zakonom, združijo in
  • da sodišče za vse tožbe, ki so vložene po postopku po tem predlogu zakona in se nanašajo na izredni ukrep, ki je bil izrečen z isto odločbo Banke Slovenije, izda eno sodbo. Slednje pomeni, da sodišče za skupno obravnavo združi vse tožbe, ki so vložene v povezavi s posamezno banko.

V predlogu določamo tristopenjski dostop do informacij. Banka Slovenije bo tako javno objavila taksativno naštete dokumente na svoji spletni strani. Določamo tudi dostop do podatkovne sobe, ki smo ga po opravljeni javni obravnavi dodelali tako, da bomo poleg fizične vzpostavili tudi virtualno podatkovno sobo z oddaljenim dostopom, v katero bo mogoče dostopati  z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. Banka Slovenije bo zagotovila, da bodo v podatkovni sobi na razpolago vsi dokumenti, na katerih je temeljila odločba Banke Slovenije. Z virtualno podatkovno sobo bo upravljala in dostop do nje omogočala Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ministrstvo za finance pa bo v svojih prostorih vzpostavilo fizično podatkovno sobo, v kateri bo omogočilo uporabo strojne in programske opreme za dostop do dokumentov in podatkov.

 

Sodne takse se bodo plačale na koncu sodnega postopka in tako ne bodo procesna predpostavka, kar bo pripomoglo k hitrejšemu začetku obravnave tožb. Glede že vloženih tožb predlog zakona omogoča, da lahko tožnik spremeni tožbo in jo prilagodi tožbi po tem zakonu, nikakor pa ni v to prisiljen. V kolikor bi v tem primeru tožnik zmanjšal tožbeni zahtevek po višini in je sodno takso že plačal, bo  upravičen do vračila preveč plačane sodne takse. Če bo najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vložilo tožbo in bodo imeli skupnega pooblaščenca, se bo sodna taksa odmerila v višini 50 % takse, ki bi se odmerila v skladu z zakonom, ki ureja plačilo sodnih taks.

 

Upoštevajoč kompleksnost materije bo sodišče postavilo skupino najmanj petih in največ osmih izvedencev, ki bodo skupaj podali enotno mnenje. V predlogu zakona določamo področja strokovnih znanj teh izvedencev (finance, revizija, finančno in bančno pravo, vrednotenje sredstev) ter dodatne izključitvene kriterije, kdo ne more biti izvedenec.

 

Predlog zakona vsebuje tudi določbo, ki je za sodišče le napotitvene narave in zaradi zahtevnosti in kompleksnosti materije našteva, katera vprašanja naj se zlasti presodijo v sodnem postopku.

 

Po pravnomočnosti sodbe o temelju, s katero bo sodišče odločilo, ali so tožbeni zahtevki utemeljeni, in presodilo, kakšna bi bila pravilna obravnava posameznih razredov kvalificiranih obveznosti, bo sodišče odločilo o višini odškodnin. Po opravljeni javni obravnavi smo črtali določbo, na podlagi katere bi sodišče naložilo Banki Slovenije, da pripravi in predloži poimenski seznam višine škode, ki so jo utrpeli tožniki. Tako bo sodišče s sodbo samo odločilo o višini tožbenega zahtevka za posameznega tožnika na podlagi postavljenih samostojnih tožbenih zahtevkov.

 

Predlog zakona upošteva, da je 350.a člen Zakona o bančništvu (ZBan-1) uzakonil odškodninsko sodno varstvo nekdanjih imetnikov, skladno s katerim morebitno odškodnino izplača Banka Slovenije, kar je v svoji odločitvi kot ustrezno potrdilo tudi Ustavno sodišče. Skladno z navedenim bo Banka Slovenije tožnikom izplačala morebitno odškodnino do višine za ta namen oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv, ki so oblikovane v skladu z Zakonom o Banki Slovenije. Predlog zakona je v tem delu skladen s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (določbe glede monetarnega financiranja), saj je že ZBan-1 določal, da se lahko v primeru, da so zaradi učinkov odločbe prizadete pravice delničarjev, upnikov in drugih oseb, povračilo škode zahteva od Banke Slovenije.

 

Tekom priprave predloga zakona smo preučili tudi možnost vzpostavitve odškodninske sheme za nepoučene vlagatelje. Možnost takšnega urejanja, ki bi jim dal po predlogu zakona posebno obravnavo, smo preverili tudi tekom medresorskega usklajevanja predloga zakona. Izkazalo se je, da bila rešitev, ki bi nekdanje imetnike razlikovala po njihovem statusu, in ne po razredu kvalificiranih obveznosti, protiustavna.

 

Odnosi z mediji