Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Bertoncelj na evroskupini o pomenu prilagajanja fiskalne politike pri zasledovanju gospodarske rasti

Bukarešta, 6. april 2019 – Finančni ministri območja evra so na neformalnem zasedanju v romunski prestolnici Bukarešta v petek razpravljali o gospodarskih razmerah in izzivih evrskega območja. Finančni minister dr. Andrej Bertoncelj je izpostavil, da območje evra in EU še vedno zaostajata za globalno konkurenco, zato se pomembni produktivnost in ustrezno prilagajanje fiskalne politike, da ne bi še dodatno hromili gospodarske rasti.

Minister dr. Bertoncelj je v razpravi o gospodarskem stanju in izzivih evrskega območja spomnil, da se gospodarska aktivnost v EU in območju evra zaradi kombinacije nekaterih notranjih in zunanjih dejavnikov umirja. Negativna tveganja v evropskem prostoru so med drugim povezana z negotovostjo glede časa in načina izstopa Velike Britanije iz EU ter njunih prihodnjih gospodarskih odnosov. Osnove evropskega gospodarstva sicer ostajajo trdne, prepoznamo lahko izboljšanje razmer na trgu dela, nizke stroške financiranja in rahlo ekspanzivno naravnanost fiskalne politike.

 

Pri tem je po ministrovem mnenju še toliko pomembnejše zavedanje, da tudi pretekle visoke gospodarske rasti niso odpravile izzivov območja evra ali EU, ker še vedno zaostajamo za globalno konkurenco. V tem smislu je minister izpostavil pomen večanja produktivnosti kot gonilo razvoja in pomen večjega fiskalnega prostora v EU.

 

V razširjeni sestavi (EU-27 brez Velike Britanije) je evroskupina nadaljevala razpravo o proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost, tokrat z upravljavskega vidika, ter o časovnici glede vzpostavitve evropskega sistema jamstva bančnih vlog. Gre za predloge ukrepov za poglabljanje ekonomske in monetarne unije (EMU), ki je ena od prednostnih nalog EU.

 

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank EU pa so razpravljali o napredku pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov, kar je ena od prednostnih nalog EU. Njen cilj je med drugim olajšati pridobivanje finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja iz EU, znižati stroške zbiranja kapitala in olajšati čezmejno vlaganje. Nekaj zakonodajnih predlogov s tega področja je že bilo sprejetih, nekateri pa so še v postopku sprejemanja. Evropska komisija je marca objavila poročilo o napredku pri tem projektu, glede prihodnjih ukrepov pa meni, da bi morali odražati vpliv izstopa Velike Britanije iz EU na kapitalske trge in druge aktualne izzive, npr. v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Slovenija podpira napore komisije pri tem projektu, prizadevamo pa si, da bodo v zakonodajnih aktih upoštevani tudi kapitalski trgi manjših držav članic in da udeležencem na teh trgih ne bodo nastali nesorazmerni stroški.

 

Finančni ministri EU so drugi dan zasedanja razpravljali o vprašanjih, povezanih z izzivi in težavami, ki jih prinaša mobilnost delavcev v EU tako v državah pošiljateljicah kot tudi v državah prejemnicah. Ker odliv mladih in izobražene delovne sile učinkuje negativno na potencialno rast ter demografsko strukturo, se v državah članicah soočajo s pritiskom na javne finance. Ministri so se strinjali, da mobilnost delovne sile ostaja temeljna svoboščina EU, da bi omejili negativne učinke, pa so nekateri izpostavili pomen razprave o proračunskem instrumenti EU za konvergenco. Minister dr. Bertoncelj je v razpravi izpostavil pomen spodbujanja poslovnega in širšega družbenega, institucionalnega okolja, ki pozitivno vplivajo na potencial državljanov.

 

Odnosi z mediji