Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 26. redni seji vlade

Ljubljana, 4. april 2019 - Vlada se je na današnji redni seji s področja dela finančnega ministrstva seznanila z osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2019 – 2020 in mnenjem Urada za nadzor proračuna o izpolnjevanju zagotovil akreditacije sistema za operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Vlada se je seznanila tudi o vrednosti namenskega premoženja Sklada RS za nasledstvo, določila besedilo javnega poziva za člane sveta ATVP in odgovorila na poslansko pobudo glede LB.

Vlada se je seznanila z osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2019 - 2020

Vlada se je na današnji redni seji seznanila z osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2019 - 2020. Končni dokument, ki ga bo vlada obravnavala predvidoma prihodnji teden, mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do 15. aprila.

Nacionalni reformni program je letni dokument, ki vključuje načrtovane prednostne naloge dela vlade in vključuje ukrepe za doseganje priporočil ter glavnih ciljev Strategije Evropa 2020. Ob tem dokument predstavlja ključne usmeritve vlade v procesu evropskega semestra, skrajni rok za njegovo posredovanje Evropski komisiji pa je 15. april.

Osnovni cilj prihodnje ekonomske politike države ostaja spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. V ta namen je potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. S predlaganimi (in ne dokončno oblikovanimi) davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, se želi spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela in pokojninskega sistema naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin.

Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020- 2022, ob spoštovanju domačega fiskalnega pravila.

Vlada se je danes seznanila z osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2019 – 2020, končni dokument pa bo vlada obravnavala predvidoma prihodnji teden, saj ga mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do 15. aprila. Osnutek je že obravnaval Ekonomsko-socialni svet, vlada pa ga bo posredovala v seznanitev tudi Državnemu zboru.

 

Vlada seznanjena z mnenjem glede izpolnjevanja zagotovil akreditacije sistema izvajanja evropske kohezijske politike 2014 - 2020

Vlada se je na današnji redni seji seznanila z mnenjem Urada za nadzor proračuna o izpolnjevanju zagotovil akreditacije sistema za operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

Urad za nadzor proračuna je v vlogi organa za spremljanje dolžan spremljati, ali organi, ki so vključeni v sistem izvajanja kohezijske politike, v celem finančnem obdobju 2014 – 2020, izpolnjujejo zagotovila (merila), ki so jih morali izpolnjevati ob akreditaciji sistema. Urad enkrat letno z mnenjem glede izpolnjevanja zagotovil akreditacije sistema organa upravljanja seznani vlado.

Urad spremlja tako organ upravljanja, ki je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, skupaj s posredniškimi in izvajalskimi organi, kot organ za potrjevanje, ki je Ministrstvo za finance.

V tokratnem mnenju urad vlado seznanja, da organ upravljanja (skupaj s posredniškimi in izvajalskimi organi) in organ za potrjevanje še vedno izpolnjujeta merila, ki sta jih izpolnjevala za imenovanje ob akreditaciji sistema. Ne glede na navedeno pa urad izpostavlja ugotovljene pomanjkljivosti v povezavi z informacijskim sistemom e-MA.

Ker sistem po revizijski oceni urada deluje le delno in so potrebne izboljšave, je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravila akcijski načrt, kako bo do 30. junija 2019 odpravila te pomanjkljivosti. Urad za nadzor proračuna bo lahko nato ponovno opravil revizijo delovanja sistema e-MA. Uspešna odprava pomanjkljivosti v sistemu e-MA pa bo prispevala k temu, da bo črpanje sredstev evropske kohezijske politike lahko potekalo čim bolj v skladu s terminskim načrtom.

 

Vlada določila besedilo javnega poziva za člane sveta ATVP 

Vlada je na današnji redni seji določila besedilo javnega poziva za predlaganje kandidatov za člane sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Vlada se je 7. marca 2019 seznanila z informacijo, da štirim članom sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (Primožu Damjanoviču, mag. Primožu Pinozi, mag. Mojci Majič in Vesni Stanković Juričić) 14. julija 2019 poteče mandat.

Vlada mora v tridesetih dneh po posredovanju obvestila o izteku mandata članov sveta agencije v uradnem listu objaviti poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane sveta agencije. Vlada lahko Državnemu zboru za člane sveta agencije predlaga prijavljene kandidate, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.

Državni zbor mora o predlaganem kandidatu za člana sveta agencije glasovati v tridesetih dneh po prejemu predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev. Če predlagani kandidat za člana sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti vlado, ki v 14 dneh predsedniku Državnega zbora sporoči svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana sveta agencije.

 

Vlada o vrednosti namenskega premoženja Sklada RS za nasledstvo

Vlada je danes ugotovila, da je na podlagi Zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe RS v Novi Ljubljanski banki prišlo do zmanjšanja namenskega premoženja Sklada RS za nasledstvo v višini 3.461,31 evra. Zaradi omenjenega zmanjšanja in povečanja zaradi tečajnih razlik ter spremembe vrednosti kapitalskih naložb vrednost namenskega premoženja sklada, to je denarnih sredstev ter naložb v Ljubljansko banko, Kreditno banko Maribor ter JUBMES banko iz Beograda, na dan 31. decembra 2018 tako znaša 222.651.970,12 evra.

Skladu RS za nasledstvo se z izplačilom nadomestitve negativnih finančnih posledic v skladu z Zakonom za zaščito vrednosti kapitalske naložbe RS v Novi Ljubljanski banki neposredno zniža namensko premoženje, kar se v poslovnih knjigah evidentira z znižanjem vira sredstev na pasivni strani bilance stanja, in hkrati zniža finančno naložbo države v sklad. V letu 2018 je sklad na podlagi omenjenega zakona izplačal nadomestitev negativnih finančnih posledic v znesku 3.461,31 evra. Kljub omenjenemu zmanjšanju namenskega premoženja sklada se je vrednost namenskega premoženja povečala, in sicer zaradi tečajnih razlik ter sprememb vrednosti kapitalskih naložb, ki sestavljajo namensko premoženje sklada. Na dan 31. decembra 2018 tako znaša 222.651.970,12 evra, kar je za 3.945.224,12 evra več kot na dan 31. november 2017.

 

Odgovor vlade na poslansko pobudo glede LB

Vlada je danes sprejela odgovor na poslansko pobudo Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z medsebojnimi terjatvami in obveznostmi Slovenije in Hrvaške glede Ljubljanske banke. Vlada pobude oziroma zahteve poslanca ne more sprejeti.

Poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti v pobudi navaja, da je Slovenija deviznim varčevalcem Ljubljanske banke iz Hrvaške izplačala 163 milijonov evrov in da je Slovenija na račun terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij doslej izterjala le 330.000 evrov od 429,5 milijona evrov. Če je treba poplačati varčevalce, je treba po mnenju poslanca poplačati tudi dolg do Ljubljanske banke. Na vlado je naslovil pobudo oziroma zahtevo, da se Hrvaški ne izplača niti centa več, ampak naj se vse medsebojne terjatve in obveznosti pobotajo, pri čemer je upnik Slovenija.

Vlada ugotavlja, da je poslančeva pobuda skoraj identična njegovi pobudi iz letošnjega februarja, na katero je vlada odgovorila marca. Tako kot v odgovoru na prejšnjo poslančevo pobudo vlada tudi v tokratnem odgovoru pojasnjuje, da si je Slovenija vseskozi prizadevala najti rešitev, ki bi zajela obe strani bilance Ljubljanske banke, Glavne podružnice Zagreb, torej ne le terjatev varčevalcev do banke, temveč tudi terjatve banke do hrvaških podjetij.

Čeprav se Slovenija s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić ne strinja, jo kot država, ki je zavezana k vladavini prava in spoštovanju svojih mednarodnih obveznosti, spoštuje in jo je tudi učinkovito izvršila. Do 31. decembra 2018 je izpolnila obveznosti Ljubljanske banke, Glavne podružnice Zagreb, do imetnikov neizplačanih starih deviznih vlog, vloženih v tej podružnici, v skupni višini prek 163 milijonov evrov.

V navedenem primeru je Slovenija prevzela izpolnitev obveznosti Ljubljanske banke, Glavne podružnice Zagreb, do njenih deviznih varčevalcev, torej gre za izplačila posameznikom, in ne hrvaški državi. Ravnanje Slovenije, ki bi bilo skladno z dano pobudo, bi predstavljalo kršitev mednarodnega prava in bi bilo v nasprotju s slovensko ustavo. Vlada ocenjuje, da bi morebitna kršitev mednarodnega prava v mednarodni skupnosti škodovala ugledu Slovenije kot države, ki spoštuje svoje mednarodne obveznosti in se zavzema za vladavino prava ter učinkovito odpravlja ugotovljene kršitve človekovih pravic. Zaradi učinkovite implementacije sodbe v zadevi Ališić se je število odprtih primerov proti Sloveniji pred ESČP v Strasbourgu močno zmanjšalo, posledično se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanj odprtimi primeri in neizvršenimi sodbami ESČP. Drugačno ravnanje pa bi lahko imelo negativen vpliv za Slovenijo tudi glede drugih odprtih postopkov, ki vključujejo problematiko spoštovanja načela vladavine prava v mednarodnih odnosih.

Vlada soglaša z mnenjem, da morajo hrvaška podjetja, ki so dolžniki Ljubljanske banke, poplačati dolg do Ljubljanske banke in da je ravnanje hrvaških oblasti v zvezi s temi terjatvami Ljubljanske banke nedopustno, na kar je hrvaško stran večkrat opozorila. Ker je bila Ljubljanska banka ves čas deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in administrativnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov in preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti, in ker je Ljubljanska banka v postopkih izčrpala vsa pravna sredstva na Hrvaškem, je Slovenija proti Hrvaški na ESČP septembra 2016 vložila meddržavno tožbo za zaščito pravic Ljubljanske banke, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). V tožbi Slovenija dokazuje tovrstna ravnanja hrvaških oblasti. Vlada pri tem pojasnjuje, da je Ljubljanska banka tista, ki izterjuje svoje terjatve do hrvaških podjetij, in ne Slovenija, kot je zmotno navedeno v pobudi. Slovenija je kot pogodbenica EKČP zaradi kršitve konvencijskih pravic Ljubljanske banke vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški, ker je le ta v postopkih Ljubljanske banke proti svojim dolžnikom (hrvaškim podjetjem) kršila nekatere od teh pravic. Z meddržavno tožbo pa Slovenija zahteva povračilo škode, nastale Ljubljanski banki s strani Hrvaške zaradi kršitev EKČP, v višini 429,5 milijona evrov.

Glede zahteve poslanca, da se vse medsebojne terjatve in obveznosti pobotajo, pri čemer je upnik Slovenija, vlada pojasnjuje, da gre pri pobotu za medsebojno pobotanje terjatev dolžnika in upnika. Pri problematiki Ljubljanske banke pa ta pogoj ni izpolnjen, saj so dolžniki Ljubljanske banke hrvaška podjetja oziroma v primeru meddržavne tožbe Hrvaška, medtem ko so upniki Ljubljanske banke imetniki neizplačanih starih deviznih vlog. V nobenem od omenjenih dveh upniško-dolžniških razmerij Slovenija ne nastopa kot stranka kateregakoli razmerja.

Na podlagi navedenega vlada ugotavlja, da tudi tokratne pobude oziroma zahteve poslanca ne more sprejeti, saj bi njeno upoštevanje vodilo v kršitve nacionalnega prava, prava Evropske unije in mednarodnih obveznosti Slovenije. Ne glede na to si vlada še naprej vestno in v interesu Slovenije in njenih državljanov prizadeva, da bodo v prihodnje učinkovito rešena vsa odprta vprašanja s Hrvaško.

Odnosi z mediji