Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Finančni ministri EU dosegli dogovor o ukrepih za izboljšanje finančnega nadzora

Bruselj, 12. februar 2019 – Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o predlaganem svežnju zakonodajnih ukrepov za izboljšanje delovanja evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). To bo prispevalo k še bolj učinkoviti koordinaciji nadzora in delovanju finančnih trgov EU. Izmenjali so tudi mnenja o možnosti postopnega prehoda na glasovanje s kvalificirano večino na nekaterih davčnih področjih. Mnenja med državami članicami o tem se razlikujejo, razprava o tem pa se bo predvidoma nadaljevala na neformalnem zasedanju v aprilu.

EU je ESFS vzpostavila po zadnji finančni krizi, sestavljajo pa ga Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Evropska komisija je leta 2017 predlagala sveženj zakonodajnih ukrepov za izboljšanje delovanja tega sistema, lani pa ga je dopolnila s predlogi za okrepitev nadzora tudi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. O slednjem je bil dogovor Sveta že dosežen, za preostali del paketa pa so ga ministri dosegli danes.
 
Danes potrjeni ukrepi med drugim vključujejo nadgradnjo mandata in način upravljanja EBA, ESMA in EIOPA, ESMA pa bo dobila tudi pristojnosti neposrednega nadzora v določenih finančnih segmentih. »Veseli me, da nam je uspelo doseči dogovor tudi za osnovni paket ukrepov, s katerim bomo prispevali k še bolj učinkoviti koordinaciji finančnega nadzora na ravni EU in uspešnejšemu delovanju finančnih trgov EU,« je po zasedanju ocenil minister za finance dr. Andrej Bertoncelj. V razpravi je povedal, da kompromisno besedilo v veliki meri upošteva naše pripombe in da je dogovor dobra podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom.
 
Ministri so izmenjali tudi mnenja o možnosti postopnega prehoda na učinkovitejše odločanje na področju davčne politike EU, o čemer je Evropska komisija sprožila razpravo januarja letos. Spremembe davčne politike trenutno namreč zahtevajo soglasje držav članic, ki pa ga pogosto ne morejo doseči, zato komisija na nekaterih področjih davčne politike EU predlaga postopen prehod na glasovanje s kvalificirano večino.
 
Razprava je pokazala, da se stališča med državami članicami o tem razlikujejo – velike članice spremembe v smeri kvalificirane večine podpirajo, manjše pa so bolj naklonjene ohranitvi obstoječega sistema. Med slednjimi je tudi Slovenija. Tovrstne spremembe namreč praviloma vplivajo na davčne oz. proračunske prihodke članic. Odločitve kvalificirane večine bi tako lahko imele neposredne javnofinančne učinke na vse članice, pri čemer posamezna država ne bi mogla uveljaviti svojih interesov.
 
Ministri so potrdili tudi sklepe, pripravljene na podlagi poročila Evropske komisije o fiskalni vzdržnosti za leto 2018. Sklepi odražajo poziv državam članicam, naj glede na zanje specifične izzive fiskalne vzdržnosti oblikujejo ustrezno kombinacijo politik, osredotočenih na makrofinančno stabilnost in zdrave javne finance, vključno s strukturnimi reformami.
 
Za našo državo so tokratni rezultati oz. kazalci sicer boljši kot v predhodnem poročilu. Ocena Slovenije na dolgi rok je boljša, razvrščeni smo med države s srednjim tveganjem, čemur botruje predvsem izboljšano javnofinančno stanje in zniževanje dolga v primerjavi s pripravo predhodnega poročila. Zavedamo pa se, da bo treba nasloviti izzive, povezane s staranjem prebivalstva, ki predstavljajo glavni vir dolgoročnih in srednjeročnih tveganj.
 
Evroskupina pa je v ponedeljek v razširjeni sestavi (EU-27 brez Velike Britanije) izmenjala mnenja o novem proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost oziroma t. i. evrskem proračunu. Evrski vrh je decembra lani namreč zadolžil evroskupino, naj do junija letos pripravi zasnovo tega instrumenta, ki bo del proračuna EU, njegov obseg pa naj bi bil določen v okviru večletnega finančnega okvira.
 
Ministri so se strinjali, da je cilj novega instrumenta krepiti gospodarsko rast in odpornost, razpravljali pa so tudi o možnih načinih za dosego tega cilja ter o možnostih glede financiranja in upravljanja instrumenta. Razpravo o teh vprašanjih bodo nadaljevali predvidoma aprila.
 
Evroskupina je imela na dnevnem redu tudi postopek imenovanja novega člana izvršilnega odbora ECB. Soglasno je kot kandidata za novega člana izvršilnega odbora ECB podprla guvernerja irske centralne banke Philipa Lana, ki so ga nato podprli tudi finančni ministri EU. Končno odločitev o tem bodo sprejeli voditelji EU, in sicer predvidoma marca.
 

Odnosi z mediji