Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 18. seji vlade

Ljubljana, 7. februar 2019 – Vlada je na današnji seji vlade s področja dela finančnega ministrstva sprejela spremembe Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki določajo novo dinamiko izplačevanja donacij iz dohodnine. Sprejela je tudi mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

 

Vlada z uredbo spreminja dinamiko izplačil donacij iz naslova dohodnine

 

Vlada je danes sprejela spremembe Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki določajo novo dinamiko izplačevanja donacij iz dohodnine.

 

Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije je izdana na podlagi 142. člena Zakona o dohodnini in med drugim ureja izplačevanje donacij iz naslova dohodnine upravičencem do donacij. Vlada s tokratno spremembo uredbe spreminja časovno dinamiko izplačevanja donacij iz naslova dohodnine.

 

V letu 2018 je bil sprejet Zakon o nevladnih organizacijah, ki se posredno, preko financiranja Sklada za razvoj nevladnih organizacij, veže na donacije iz naslova dohodnine. Sredstva iz naslova dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z Zakonom o dohodnini lahko, se na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah prenesejo na Sklad za razvoj nevladnih organizacij ob začetku leta, upoštevajoč vse odločbe o odmeri dohodnine, ki so postale dokončne v preteklem letu.

 

Do sedaj so se izplačila donacij iz naslova dohodnine izvajala štirikrat letno, in sicer do 20. marca, do 20. junija, do 20. septembra in do 20. decembra, glede na zaključene odmere dohodnine. Glede na določila Zakona o nevladnih organizacijah bo Finančna uprava RS za namene financiranja sklada in za zagotovitev potrebnih podatkov, izvajala še dodatne obdelave podatkov (poleg tistih, ki jih za namene izplačevanja donacij iz naslova dohodnine že izvaja). Takšna pogostost izvajanja obdelav je neracionalna, predvsem zato, ker se glavnina donacij (preko 90 %) izplača v septembrski tranši, ko je zaključena glavnina odmere dohodnine za preteklo leto. V preostalih treh tranšah pa se upravičencem izplača manj kot 10 % namenjenih donacij.

 

Vlada je z namenom poenostavitve postopkov in ekonomičnosti sprejela uredbo, s katero se bodo izplačila donacij iz naslova dohodnine izvajajo dvakrat letno, in sicer do 20. januarja in do 20. septembra.

 

Vlada o zahtevi za oceno ustavnosti dela Zakona o davčnem postopku

 

Vlada je danes sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Vlada meni, da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena.

                                                                                                           

Prvi odstavek 148. člena ZDavP-2 določa, da če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oz. po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oz. po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Davek se lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka.

 

Po mnenju vrhovnega sodišča novi dolžnik (porok) pridobi položaj stranke šele v fazi izvršbe, zaradi česar nima možnosti, da učinkovito brani svoje pravice, interese in pravne koristi. Po presoji vlagatelja je zato druga poved prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 v neskladju z 22. in 23. členom ustave.

 

Vlada se s tem ne strinja in meni, da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena.

 

S prvim odstavkom 148. člena ZDavP-2 preprečujemo zlorabe davčnih dolžnikov, ki se izogibajo plačilu že ugotovljene davčne obveznosti. Zato mora imeti država tudi možnost, da učinkovito izterja dolg, kar pa je mogoče le na podlagi vseh veljavnih sredstev davčne izvršbe, vključno s prvim odstavkom 148. člena ZDavP-2, s katerim je uzakonjen institut zakonitega poroštva.

 

Smisel in namen zakonitega poroštva je v izključevanju velikih tveganj za učinkovito poplačilo davčne obveznosti oz. preprečevanju zlorab davčnega zavezanca, ki se izogiba plačilu davčne obveznosti. Varnost zagotavljanja finančnih virov za nemoteno delovanje države je bila s tem namenom dodatno utrjena z ureditvijo poroštva v 148. členu ZDavP-2.

 

Če davčni zavezanec pravočasno ne izpolni in plača davčne obveznosti, se zoper davčnega zavezanca uvede davčna izvršba. Če pa pride do zlorabe namena oz. kršitve pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, je z institutom poroštva treba omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov, na način, kot to predvideva 148. člen ZDavP-2.

 

Vlada se strinja s stališčem vrhovnega sodišča, da mora imeti stranka možnost učinkovito braniti svoje pravice, interese in pravne koristi, vendar vlada hkrati meni tudi, da zakonska ureditev poroku te možnosti že omogoča. Po mnenju vlade ni razumljivo niti primerno, da se poroku z izdajo novega izvršilnega naslova na novo vzpostavi davčna obveznost, ki je bila že ugotovljena.

 

Po mnenju vlade je prvi odstavek 148. člena ZDavP-2 v skladu z ustavo ter hkrati nujno in primerno sredstvo, s katerim davčni organ doseže plačilo davka v primeru izogibanja plačilu že z izvršljivim izvršilnim naslovom ugotovljene davčne obveznosti. Če postopki niso vodeni v skladu z načeli davčnega oz. upravnega postopka, pa to ni razlog za neustavnost predmetne določbe.

 

Vlada meni, da procesna sredstva v ZDavP-2 skupaj z določili Zakona o upravnem sporu osebi iz prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 zagotavljajo pravico do učinkovitega sodnega varstva in enakega varstva pravic. Vlada tako meni, da je ureditev prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 v skladu z ustavo ter nujno, primerno in sorazmerno sredstvo glede na namen te zakonske ureditve.

 

Odnosi z mediji