Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Bertoncelj na zasedanje finančnih ministrov EU

Ljubljana, 7. februar 2019 – Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se bo v ponedeljek in torek v Bruslju udeležil zasedanja finančnih ministrov EU in območja evra. Med drugim bodo poskušali doseči dogovor o predlaganem svežnju zakonodajnih ukrepov za izboljšanje delovanja evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), izmenjali pa bodo tudi mnenja o možnosti postopnega prehoda na glasovanje s kvalificirano večino na nekaterih področjih davčne politike EU.

EU je ESFS vzpostavila po zadnji finančni krizi, sestavljajo pa ga Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). S ciljem učinkovitejšega reševanja novih izzivov je Evropska komisija leta 2017 predlagala sveženj zakonodajnih ukrepov za izboljšanje delovanja tega sistema, lani pa ga je dopolnila s predlogi za okrepitev nadzora tudi na področju preprečevanja pranja denarja. O slednjem je bil dogovor na ministrski ravni že dosežen, za osnovni paket pa se pričakuje, da bodo ministri dogovor doseglii na tokratnem zasedanju. To bi omogočilo, da Evropski parlament sveženj osnovnih in nato dodanih predlogov obravnava hkrati.

 

Ključne spremembe, ki jih predloženi dogovor prinaša, se nanašajo na spremembo mandata in način upravljanja EBA, ESMA in EIOPA, dodeljuje pa tudi dodatne pristojnosti direktnega nadzora ESMA. Kompromisni predlogi ukrepov so v veliki meri upoštevali pomisleke Slovenije, ki je poudarjala, da je pri tem potrebno upoštevati tudi kapitalske trge manjših držav članic ter njihove nadzorne organe, da jim financiranje evropskih nadzornih organov ne bi predstavljalo dodatnega finančnega bremena ter da bi dovoljevalo okolje, v katerem bi tudi ti trgi lahko ustvarili svoj doprinos. Če ne bo prišlo do bistvenih odstopanj v kompromisnih predlogih, jih Slovenija lahko podpre.

 

Ministri bodo izmenjali tudi mnenja o sporočilu Evropske komisije iz letošnjega januarja, v katerem je voditelje EU, Evropski parlament in druge deležnike pozvala k oceni možnosti postopnega prehoda na učinkovitejše odločanje na področju davčne politike EU. Njene spremembe trenutno namreč zahtevajo soglasje držav članic, ki pa ga pogosto ne morejo doseči, zato komisija na nekaterih področjih davčne politike EU predlaga postopen prehod na glasovanje s kvalificirano večino.

 

Slovenija je pri razmišljanjih o spremembah pri glasovanju na davčnem področju previdna, saj spremembe zakonodaje na tem področju praviloma vplivajo na davčne in s tem proračunske prihodke članic. Odločitve kvalificirane večine bi tako lahko imele neposredne javnofinančne učinke na vse članice, pri čemer posamezna država ne bi mogla uveljaviti svojih interesov.

 

Ministri bodo potrjevali tudi sklepe, pripravljene na podlagi poročila Evropske komisije o fiskalni vzdržnosti za leto 2018. Države bodo med drugim pozvali, naj glede na zanje specifične izzive fiskalne vzdržnosti oblikujejo ustrezno kombinacijo politik, osredotočenih na makrofinančno stabilnost in zdrave javne finance, vključno s strukturnimi reformami. Slovenija sklepe lahko podpre. Za našo državo so tokratni rezultati oz. kazalci sicer boljši kot v predhodnem poročilu. Ocena Slovenije na dolgi rok je boljša, razvrščeni smo med države s srednjim tveganjem, čemur botruje predvsem izboljšano javnofinančno stanje in zniževanje dolga v primerjavi s pripravo predhodnega poročila v letu 2015, ko je Slovenija izšla iz korektivnega dela Pakta stabilnosti in rasti. Seveda pa bo potrebno nasloviti izzive, povezane s staranjem prebivalstva, ki predstavljajo glavni vir dolgoročnih in srednjeročnih tveganj.

 

Ministri bodo podelili tudi razrešnico Evropski komisiji za izvrševanje proračuna za leto 2017 in potrdili smernice proračunskega odbora Sveta EU, ki bodo komisiji pomagale pri oblikovanju predloga proračuna za leto 2020, zadnjega v okviru večletnega finančnega okvira 2014-2020.

 

Evroskupina pa se bo znova sestala v osnovni in razširjeni sestavi. V okviru prvega dela bodo razpravljali o poprogramskem nadzoru Irske in Portugalske, postopku imenovanja novega člana izvršilnega odbora ECB, prisluhnili pa bodo tudi predstavitvi prioritet nove latvijske vlade. V razširjeni sestavi (EU-27 brez Velike Britanije) pa bodo razpravljali o nadaljnjem delu na novem proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost za evrske države. Evrski vrh je decembra lani namreč zadolžil evroskupino, naj do junija 2019 pripravi zasnovo tega instrumenta, ki bo del proračuna EU, njegov obseg pa naj bi bil določen v okviru večletnega finančnega okvira. 

 

Odnosi z mediji