Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sprejeto na 17. seji vlade

Ljubljana, 31. januar 2019 – Vlada je danes na redni seji s področja dela ministrstva za finance izdala uredbo za boljši nadzor nad finančnimi subjekti, odločala je o vključitvi okoljskega testa v postopek priprave predlogov zakonov in podzakonskih predpisov, sprejela več stališč do evropskih predpisov in imenovala nadzorni svet Kapitalske družbe.

Vlada izdala uredbo za boljši nadzor nad finančnimi subjekti

Vlada je danes izdala Uredbo o izvajanju evropske uredbe o izvedenih finančnih instrumentih zunajborznih trgov (OTC), centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, s čimer se zagotavlja ustrezen nadzor nad vsemi finančnimi subjekti, ki so predmet evropske uredbe.

Zaradi zagotavljanja nadzora nad vsemi finančnimi subjekti se z uredbo določajo pristojnosti tudi Banki Slovenije in Agenciji za zavarovalni nadzor, natančneje pa se opredeljujejo tudi pristojnosti vseh treh institucij.

 

Vlada o vključitvi okoljskega testa v postopek priprave predlogov zakonov in podzakonskih predpisov

Vlada se je danes seznanila s predlogom Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za finance in Generalnega sekretariata Vlade RS glede vključitve zelenega (okoljskega) testa v postopek priprave predlogov zakonov in podzakonskih predpisov vlade.

 

Vlada je 24. maja 2018 potrdila Zaključno poročilo o izvedbi vladnega strateškega razvojnega projekta Zelena proračunska reforma in Ministrstvu za finance, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvu za infrastrukturo naložila, da poskusno uporabijo zeleni (okoljski) test na primerih spodbud iz svoje pristojnosti, da bi preizkusila, ali je zeleni (okoljski) test ustrezno zasnovan.

 

Hkrati je vlada Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za finance ter Generalnemu sekretariatu Vlade RS naložila, da na podlagi rezultatov poskusne uporabe zelenega (okoljskega) testa proučijo možnosti in do konca leta 2018 pripravijo predlog za njegovo vključitev k vladnim gradivom.

 

Pripravljen predlog predvideva vključitev zelenega (okoljskega) testa v sistem Modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov. Gre za sistem, ki ga, z namenom izboljšati proces sprejemanja predpisov, vključno z ustrezno presojo posledic na različnih področjih (gospodarstvo, javna sredstva, okolje, sociala, usklajenost s pravom EU idr.) že pripravlja Služba Vlade RS za zakonodajo.  

 

V omenjenem sistemu se lahko vključi dodatne napotke v obliki vprašanj iz zelenega (okoljskega) testa, kot vodilo uporabnikom pri opravljanju presoje posledic na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki. Dodatno bo Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo metodologijo za izpolnjevanje zelenega (okoljskega) testa, oziroma kriterije za presojo posledic vladnih gradiv na vse vidike okolja, v obliki vprašanj. Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravljeno metodologijo posredovalo Službi Vlade RS za zakonodajo, ki ga bo ustrezno umestila v sistem MOPED.

 

Slovenija podpira spremembe evropskih predpisov glede nadzora e-trgovanja

Vlada je na današnji seji sprejela stališče, da Slovenija podpira predloga evropske direktive glede uvedbe nekaterih zahtev za ponudnike plačilnih storitev in nekaterimi domačimi dobavami blaga ter uredbe za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju DDV.

 

Na področju e-trgovine je pri dobavah končnim potrošnikom na skupnem trgu treba dodatno urediti nove mehanizme in orodja za davčne organe za potrebe nadzora in odkrivanja davčnih goljufij. Slednje naj bi zagotovila predloga Evropske komisije v svežnju glede izmenjave plačilnih informacij za namene DDV. Predlagani direktiva in uredba se začneta uporabljati 1. januarja 2022.

 

Namen predloga Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe nekaterih zahtev za ponudnike plačilnih storitev in nekaterimi domačimi dobavami blaga je rešiti problem goljufij na področju DDV pri e-trgovanju s okrepitvijo sodelovanja med davčnimi organi in ponudniki plačilnih storitev. Po navedbah Evropske komisije se prek 90 % spletnih nakupov opravi s kreditnimi plačili, direktnimi obremenitvami in plačili s karticami, tj. prek posrednika, vključenega v transakcijo (ponudnik plačilnih storitev), ta trend pa se bo nadaljeval in v prihodnje naraščal. Ponudniki plačilnih storitev zato lahko podajo popolno sliko spletnih nakupov davčnim organom. Končni cilj tega predloga je omogočiti izmenjavo informacij o plačilih, ki jih davčni organi pridobijo od ponudnikov plačilnih storitev, med državami članicami, kar je vsebina drugega predloga v svežnju za izmenjavo informacij o plačilih glede DDV, in sicer predloga uredbe, ki ureja upravno sodelovanje za boj proti goljufijam na področju DDV.

 

S predlogom Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju DDV se v Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost dodaja novo poglavje, v katerem se uvede nov osrednji elektronski sistem za vodenje informacij o plačilih, ki ga bo razvila Evropska komisija. Poleg tega je dodana obveznost za države članice, da zbirajo evidence, ki jih dajo v elektronski obliki na voljo ponudniki plačilnih storitev v skladu z direktivo o DDV. Da bi bilo upravno breme ponudnikov plačilnih storitev čim manjše, je treba z izvedbenimi akti sprejeti skupno elektronsko obliko za zbiranje teh informacij. Pristojni organi držav članic bodo morali v centralni sistem posredovati informacije, ki jih vsako četrtletje zberejo od ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v njihovi državi članici.

 

Slovenija za podrobnejša izvedbena pravila na področju davka na dodano vrednost

Vlada je na današnji seji sprejela stališče, da Slovenija podpira predloga direktive in predloga izvedbene uredbe, s katerima se urejajo predvsem obveznosti za elektronske vmesnike, ki sodelujejo pri dobavah blaga in storitev ter pravila za uporabo posebne ureditve za obračunavanje in plačevanje DDV preko t.i. sistema VEM (vse na enem mestu).

 

Svet za ekonomske in finančne zadeve je decembra 2017 potrdil sveženj treh predlogov glede DDV ureditve na področju e-trgovanja, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2021. Za implementacijo svežnja pa je treba sprejeti tudi podrobnejša izvedbena pravila na ravni EU, kar bo omogočilo enotno izvajanje pravil v vseh državah članicah. Evropska komisija je zato 11. decembra 2018 v obravnavo predložila nov sveženj predlogov, in sicer direktive in izvedbene uredbe.

 

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES glede določb v zvezi s prodajo blaga na daljavo in nekaterimi domačimi dobavami blaga vsebuje dodatne določbe, ki so nujno potrebne za izvajanje direktive o DDV v delu, ki se nanaša na dobavo blaga prek spletnih platform, in v delu, ki se nanaša na uporabo posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV, ko se ne uporabi sistem VEM, vendar teh pravil ni mogoče določiti v izvedbenem predpisu. Predlog med drugim določa pravila, s katerimi se pravilno določi kraj obdavčitve in določi oprostitev za prvo dobavo s pravico do odbitka vstopnega DDV za dobavitelja, platformam se dovoli uporaba EU sheme VEM za te dobave, omogoča se poenostavljena ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV, kadar se ne uporabi ureditev VEM.

 

Predlog izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, ki jih lajšajo elektronski vmesniki, in posebnimi ureditvami za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter prodajajo blago na daljavo in opravljajo nekatere domače dobave blaga pa vsebuje podrobnejša izvedbena pravila, ki bodo zagotovila enotno izvajanje DDV Direktive v vseh državah članicah.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje o davku na motorna vozila

Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z davkom na motorna vozila (DMV).

 

Poslanec Franc Breznik je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z davkom na motorna vozila Poslanec navaja, da se je ureditev DMV v zadnjih letih večkrat spreminjala, hkrati ocenjuje, da je zaradi visoke obdavčitve prišlo do množične registracije vozil višjega cenovnega razreda v tujini. Poslanec zato vlado sprašuje, ali namerava v bližnji prihodnosti spremeniti ureditev DMV in ali namerava ukiniti dodatni DMV za vozila z motorji nad 2.500 ccm.

 

Vlada odgovarja, da je bil DMV uveden leta 1999, ureditev pa je bila nekajkrat novelirana. V skladu z Zakonom o davku na motorna vozila se davek plačuje od prometa posameznih motornih vozil iz določenih tarifnih oznak kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Slovenije. Davčna stopnja je bila prvotno določena samo glede na prodajno ceno motornega vozila, v letu 2010 pa se je z novelo zakona davčna stopnja vezala še na okoljske komponente (npr. izpust CO2, kriteriji Euro standardov, izpusti trdih delcev).

 

Stopnja davka za avtomobile je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Poleg emisij CO2 in vrste goriva na višino davka vplivajo še druge okoljske komponente (Euro standard in izpust trdnih delcev). Za bivalna vozila, motorna kolesa ter trikolesa in štirikolesa je stopnja davka odvisna od moči motorja. Podobna ureditev kot je za avtomobile glede povečanja stopnje davka na podlagi okoljskih komponent je urejena tudi za omenjena motorna vozila.

 

Z uveljavitvijo ZUJF je bil v letu 2012 poleg DMV uveden dodatni davek na motorna vozila, ki se prav tako plačuje od davčne osnove (t.j. prodajne cene) motornega vozila. Namen uvedbe dodatnega davka na motorna vozila je bil, da se dodatno obdavči t.i. luksuzna motorna vozila, kar so praviloma tudi motorna vozila z večjo prostornino motorja, zato je stopnja dodatnega davka na motorna vozila odvisna od prostornine motorja.

 

V luči prestrukturiranja davčnih bremen so bile v letih 2017 in 2018 vodene aktivnosti s ciljem pregleda veljavnih ukrepov, ki spodbujajo doseganje okoljskih ciljev ter opredelitve nabora možnih ukrepov, da bi se zagotovila večja učinkovitost veljavnih ukrepov in s tem tudi racionalnost pri porabi proračunskih sredstev.

 

V prihodnosti bo tako potrebna tudi prenova Zakona o davku na motorna vozila, in sicer predvsem zaradi sprememb na področju prometne zakonodaje glede novih preskusnih postopkov za merjenje emisij CO2 novih motornih vozil (t.i. novi preskusni postopek WLTP) kot tudi z namenom zagotavljanja okoljskih ciljev. V okviru prenove omenjenega zakona se namerava urediti enotna dajatev.

 

Vlada kot skupščina imenovala nadzorni svet Kapitalske družbe

Vlada je danes kot skupščina Kapitalske družbe za dobo štirih let v nadzorni svet družbe z 2. februarjem imenovala dr. Borisa Žnidariča, Mirka Miklavčiča in mag. Ladislava Rožiča.

 

Vlada se je kot skupščina Kapitalske družbe seznanila, da s 1. februarjem poteče mandat članom nadzornega sveta Kapitalske družbe, dr. Borisu Žnidariču, Cirili Surina Zajc in mag. Ladislavu Rožiču. Zato je danes za dobo štirih let v nadzorni svet z 2. februarjem imenovala dr. Borisa Žnidariča, Mirka Miklavčiča in mag. Ladislava Rožiča.

 

Nadzorni svet Kapitalske družbe ima skladno z določili Zakona o Slovenskem državnem holdingu šest članov, ki se jih izvoli na naslednji način:

- tri člane na predlog SDH,

- dva člana na predlog zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države in

- enega člana na predlog sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države.

 

Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani. V dosedanji sestavi nadzornega sveta so bili trije člani, dr. Boris Žnidarič in Cirila Surina Zajc (imenovana na predlog zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države) ter mag. Ladislav Rožič (imenovan na predlog sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države), ki jim je 1. februarjem 2019 poteče štiriletni mandat.

 

Skladno z določili zakona in statuta je bil za potrebe oblikovanja predloga novih treh kandidatov za člane nadzornega sveta na Kapitalski družbi opravljen postopek evidentiranja kandidatov, ki jih predlagajo posamezni predlagatelji, v izvolitev za člane nadzornega sveta pa so bili predlagani dr. Boris Žnidarič in Mirko Miklavčič (na predlog zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države) ter mag. Ladislav Rožič (na predlog sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države). Vlada jih je kot skupščina Kapitalske družbe z 2. februarjem 2019 imenovala v nadzorni svet družbe.

 

Odnosi z mediji