Skoči na vsebino

NOVICA

Predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v javno obravnavo

Ljubljana, 1. februar 2019 – Ministrstvo za finance je danes, 1. februarja, v javno obravnavo predložilo predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, s katerim naslavljamo odločbo ustavnega sodišča glede ustavnosti določb Zakona o bančništvu. Pripombe na predlog zakona bo možno podati do 5. marca 2019.

Ustavno sodišče je 19. oktobra 2016 sprejelo odločitev v zvezi z ustavnostjo določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki urejajo prenehanje kvalificiranih obveznosti v okviru sanacije leta 2013. Glede odločitve sodišča velja poudariti dvoje:

  • V odločbi je ustavno sodišče potrdilo ustavnost določb, na podlagi katerih so prenehale kvalificirane obveznosti. Izjemno pomembno je, da je ustavno sodišče 350. člen Zakona o bančništvu spoznalo za skladnega z ustavo. To pomeni, da so postopki sanacije bank, ki so bili izvedeni leta 2013, z vidika bank in njihovih sedanjih lastnikov in upnikov zaključeni.
  • Zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore nekdanjih imetnikov proti Banki Slovenije pa je Ustavno sodišče kot neustaven spoznalo 350.a člen Zakona o bančništvu. In sicer je bila neustavnost ugotovljena v zvezi:

                   → s pravico do dostopa do podatkov,

                   → z vprašanjem dokaznega bremena in

                   → z možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva.

 

Ustavno sodišče je Državnemu zboru zato naložilo, naj v šestih mesecih odpravi ugotovljeno protiustavnost. Rok za sprejem zakona je potekel 15. maja 2017.

 

Vlada v prejšnjem mandatu je 9. novembra 2017 na 155. redni seji določila besedilo predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. 11. decembra 2017 je bila na 36. seji Državnega zbora opravljena splošna razprava. Seja matičnega delovnega telesa državnega zbora (Odbor za finance in monetarno politiko), sklicana za 27. februar 2018, je bila 23. februarja 2018 preložena na poznejši termin. Preložena seja matičnega delovnega telesa ni bila več sklicana do konca mandata prejšnjega sklica Državnega zbora. Na podlagi prvega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora je bil tako 22. junija 2018 s prenehanjem mandatne dobe Državnega zbora zakonodajni postopek končan.

 

Poglavitni cilj, ki ga je ministrstvo za finance zasledovalo pri pripravi nove verzije Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je predpisati postopek sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki bo v celoti sledil odločbi ustavnega sodišča in ne bo vseboval morebitnih pravnih praznin oziroma materij, ki bi lahko bile predmet nadaljnje ustavno sodne presoje. Cilj zakona je tako na ustavno skladen način zagotoviti učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov.

 

Bistveno je, da bo v okviru sodnega varstva moralo sodišče presoditi, ali je Banka Slovenije pravilno uporabila določbe Zakona o bančništvu in ali so bili nekdanji imetniki oškodovani. O tem, ali so nekdanji imetniki upravičeni do povrnitve škode, bo neodvisno odločalo sodišče.

 

V nadaljevanju sledi predstavitev bistvenih rešitev predloga zakona:

  • Odškodninsko sodno varstvo - Postopek, ki bi tekel v skladu s tem zakonom, se bo vodil po pravilih pravdnega postopka. Če ni v predlogu zakona določeno drugače, se bo uporabljal Zakon o pravdnem postopku po pravilih za gospodarske spore. S tem se uzakonja sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe (kot je to sicer določal tudi 350.a člen ZBan-1) na ustavno skladen način v skladu z odločbo U-I-295/13.
  • Koncentracija postopkov – vsi postopki bodo potekali pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
  • Združevanje postopkov - Zakon določa, da sodišče združi za skupno obravnavo vse tožbe, ki so vložene v povezavi s posamezno banko (oziroma odločbo Banke Slovenije). Sodišče, ki že vodi postopek, se v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona po uradni dolžnosti izreče za nepristojno za odločanje o tem tožbenem zahtevku in ga odstopi pristojnemu sodišču. Nekdanji imetnik/tožnik mora tovrstno tožbo spremeniti in prilagoditi tožbi določeni v zakonu (npr. dodaten tožbeni zahtevek za dostop do podatkov).
  • Sodne takse – določa se, da se kot vrednost zahtevka za odmero takse vzame nominalna vrednost kvalificirane obveznosti, ki so prenehale. Da bi se spodbudilo združevanje, predvsem malih vlagateljev, je določen najvišji znesek sodne takse, če se združi vsaj 30 nekdanjih imetnikov oz. oprostitev sodne takse, če skupna vrednost predmeta ne presega 5.000 eurov.
  • Dostop do informacij - gre za bistveno vprašanje predloga zakona – potrebno je zagotoviti sorazmernost med varovanjem podatkov (zlasti tretjih oseb) in dostopom do teh podatkov. Predvideva se objava taksativno navedenih dokumentov na spletni strani Banke Slovenije (javna objava) pri čemer se prekrijejo osebni in zaupni podatki ter poslovne skrivnosti. Poleg tega Banka Slovenije vzpostavi fizične podatkovne sobe, v katere imajo nekdanji imetniki in njihovi pooblaščenci pravico dostopa že pred vložitvijo tožb. Prav tako se omogoča dostop preko sodišča (stopničasta tožba in zahteva za izdajo sklepa o dostopu do podatkov) za specifične dokumente, za katere se v tem trenutku ne ve, da obstajajo oziroma da so pomembni v sporu.
  • Skupina izvedencev – sodišče postavi skupino 5 izvedencev za namen ugotovitve in razjasnitve dejstev, glede katerih nima dovolj strokovnega znanja. Izvedenci bodo skupaj podali eno mnenje. Zakon določa področja strokovnih znanj teh izvedencev (finance, revizija, finančno in bančno pravo, vrednotenje sredstev) ter dodatne izključitvene kriterije, kdo ne more biti izvedenec.
  • Vmesna in končna sodba -  Po pravnomočnosti vmesne sodbe, s katero sodišče ugotovi, da obstoji podlaga za obveznost Banke Slovenije in presodi, kolikšna je razlika med pravo in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti, sodišče naloži Banki Slovenije, da pripravi in predloži poimenski seznam višine škode, ki so jo utrpeli tožniki, v denarnem znesku. Pri tem je treba poudariti, da Banka Slovenije ne določa odškodnine, temveč le pripravi izračun, ki ga predloži sodišču. V tem primeru nikakor ne gre za oblastno ravnanje Banke Slovenije, temveč tovrstni izračun predstavlja pomoč sodečemu sodišču pri kasnejšemu določanju višine škode. Tožniki lahko podajo pripombe na seznam. Sodišče s končno sodbo odloči o višini tožbenega zahtevka za posameznega tožnika na podlagi seznama Banke Slovenije in na podlagi pripomb ter postavljenih samostojnih tožbenih zahtevkov.
  • Izplačilo odškodnine – na podlagi koncepta dajatvene sodbe bo sodišče odločilo o obstoju podlage za izplačilo odškodnine in o obsegu izplačila odškodnine. Samo v tem primeru bodo nekdanji imetniki upravičeni do izplačila odškodnine.
  • Rok za vložitev tožbe - tri mesece od uveljavitve zakona in najkasneje v petnajstih mesecih od uveljavitve zakona (efektivni rok 12 mesecev). Zamik vložitve tožbe je potreben zaradi oprave nekaterih dejanj, npr. nadgraditve sodnega vpisnika (avtomatsko združevanje, priprava obrazcev, dostop do podatkov). Tožba se vloži proti Banki Slovenije (BS).

Ministrstvo za finance pričakuje, da bo v času javne obravnave prejelo številne predloge in pripombe zainteresirane javnosti, ki bodo služili pri dokončni pripravi zakonskega predloga in prispevali k učinkovitemu sodnemu varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

 

Odnosi z mediji