Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 14. redni seji vlade

Ljubljana, 10. januar 2019 - Vlada je na današnji seji med drugim določila besedilo predloga Zakona o izvajanju Uredbe EU o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje. Cilj uredbe je spodbuditi visokokakovostno listinjenje ter s tem prispevati k varnejšemu in preglednejšemu finančnemu sistemu. Izdala je tudi Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2020 izdajo priložnostni kovanci. Te bomo izdali ob 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 30. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS.

Vlada potrdila predlog zakona o izvajanju uredbe o določitvi splošnega okvira za listinjenje

 

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o izvajanju Uredbe EU o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje. Cilj uredbe je spodbuditi visokokakovostno listinjenje ter s tem prispevati k varnejšemu in preglednejšemu finančnemu sistemu.

 

S predlaganim zakonom se v nacionalni pravni red vnašajo določbe za izvajanje Uredbe 2017/2402/EU. Njen cilj je spodbujanje poslov visokokakovostnega listinjenja, ki so pomemben del dobro delujočih finančnih trgov, z ukrepi za boljše razlikovanje enostavnih in preglednih produktov od zapletenih in tveganih instrumentov ter za uporabo bonitetnega okvira, ki bolj upošteva tveganja in tako ustvariti varnejši in preglednejši finančni sistem.

 

Predlog zakona zato zasleduje cilj prilagoditve nacionalne zakonodaje omenjeni uredbi 2017/2402/EU, in sicer tako, da se določijo pristojni organi in se jim zagotovijo potrebna nadzorna, preiskovalna in pooblastila za izrekanje sankcij.

 

Odločili smo se za predlog zakona, in ne predlog uredbe o izvajanju uredbe zaradi sistemskega odstopa, ker predlog zakona določa višine glob, ki odstopajo od sistemskih okvirov, ki jih za predpisovanje glob v Sloveniji določa Zakon o prekrških.

 

Listinjenje vključuje transakcije, ki omogočajo kreditodajalcu ali upniku, ki je običajno kreditna ustanova ali podjetje, da refinancira sklop posojil, izpostavljenosti ali denarnih terjatev, kot so stanovanjski krediti, krediti za nakup avtomobilov ali zakup avtomobilov, potrošniški krediti, kreditne kartice ali denarne terjatve iz trgovanja, tako da jih preoblikuje v vrednostne papirje, s katerimi se trguje. Kreditodajalec v svojem portfelju združi kredite v skupine ter jih preoblikuje in razvrsti glede na različne skupine tveganja za različne investitorje, s čimer investitorjem omogoči dostop do naložb v kredite in druge izpostavljenosti, do katerih običajno ne bi imeli neposrednega dostopa. Donos za investitorje ustvarjajo denarni tokovi iz naslova osnovnih posojil.

 

Priložnostni kovanci v 2020 ob 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 30. obletnici plebiscita

 

Vlada je izdala Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2020 izdajo priložnostni kovanci. Te bomo izdali ob 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 30. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS.

 

Slovenija priložnostne kovance izdaja ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih, ki so splošnega pomena za Slovenijo ali imajo širši mednarodni pomen. Priložnostni kovanci se delijo na spominske in zbirateljske kovance.

 

Spominski so po velikosti ter fizičnih in kemijskih lastnostih enaki tečajnim evrskim kovancem za dva evra in so zakonito plačilno sredstvo v vseh članicah evrskega območja. Imajo skupno stran evrskega kovanca za dva evra in nacionalno stran, ki zaznamuje dogodek, ob katerem je izdan. Zbirateljski kovanci pa so izdelani iz zlata, srebra ali drugih kovin, ki jih določi vlada, in so zakonito plačilno sredstvo le v Sloveniji, drugje pa imajo samo numizmatično vrednost.

 

Banka Slovenije je do konca oktobra 2018 zbirala predloge dogodkov, ki bi bili v letu 2020 primerni za zaznamovanje z izdajo priložnostnih kovancev. Povabilo je bilo poslano na naslove državnih, izobraževalnih in drugih institucij v Sloveniji, obvestilo o zbiranju predlogov je bilo objavljeno tudi na spletni strani Banke Slovenije. Prispelo je 20 predlogov dogodkov, ki jih je novembra obravnavala in anonimno ocenjevala Komisija za izdajo priložnostnih kovancev.

 

Najvišjo skupno oceno je prejel dogodek za zaznamovanje 500. obletnice rojstva Adama Bohoriča, na drugo mesto pa se je uvrstila 30. obletnica plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS. V skladu s tem je vlada sprejela uredbo, s katero je določila, da se v letu 2020 priložnostni kovanci izdajo ob omenjenih dveh dogodkih.

 

V primeru 500. obletnice rojstva Adama Bohoriča bomo izdali spominski kovanec za dva evra, ob 30. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pa zbirateljske kovance: zlatnik, srebrnik in dvokovinski zbirateljski kovanec.

 

Vlada ustavila postopek za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo

 

Vlada je sklenila, da se ustavi postopek za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici v Ljubljani, ki je bil uveden na zahtevo družbe Casino Portorož.

 

Casino Portorož je junija 2018 podal zahtevo za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici Grand Casino Ljubljana na naslovu Trg Osvobodilne fronte 6, vendar je zahtevo še pred vročitvijo odločbe umaknil. Vlada je zato postopek ustavila.

 

Posodobljeni seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena ZJF

 

Vlada je izdala posodobljeni seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah (ZJF).

 

Na novi seznam je uvrščena ena pravna oseba, in sicer podjetje KOTO. Pri družbi 2TDK je prišlo do spremembe sedeža podjetja, pri dveh pravnih osebah pa do spremembe pravnoorganizacijske oblike ter naziva. Gre za družbo SNEŽNIK in Holding Kobilarna Lipica. Ena pravna oseba - Plinhold, pa je bila po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev razvrščena med finančne družbe, zaradi česar se izloči iz seznama pravnih oseb iz 87. člena ZJF.

 

87. člen ZJF določa:
(1) Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in pravne osebe, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo pod pogoji, ki jih določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prejšnjega odstavka se določi z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto.
(3) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, izda seznam pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena ter pogoje in postopke, ki jih morajo pravne osebe oziroma predstavniki ali pooblaščenci države v organih teh pravnih oseb upoštevati pri zadolževanju in izdajanju poroštev.

Ministrstvo za finance v skladu s potrebami posodobi ta seznam in ga posreduje v potrditev vladi. Ta je na dopisni seji 6. junija 2018 določila zadnji veljavni seznam, ki se zdaj posodablja. 

Vlada imenovala novega namestnika guvernerja RS v nekaterih mednarodnih institucijah

 

Vlada je razrešila Gorazda Renčlja kot namestnika guvernerja RS v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodnem združenju za zavarovanje investicij. Na ta položaj je imenovala Andreja Kavčiča.

 

Slovenija je članica skupine Svetovne banke. Minister za finance je zato guverner za RS v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodni agenciji za zavarovanje investicij. Vlada na njegov predlog imenuje tudi namestnike guvernerja za RS v omenjenih institucijah. 

 

Ker je vlada septembra 2018 Gorazda Renčlja razrešila z mesta državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, ga je razrešila tudi z mesta namestnika guvernerja RS v omenjenih institucijah in na njegovo mesto imenovala Andreja Kavčiča, vodjo Sektorja za mednarodne finančne odnose na Ministrstvu za finance.

 

Vlada spremenila članstvo delovne skupine za pripravo projekcij javnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva

 

Vlada je sprejela sklep, v skladu s katerim je spremenila sestavo članov delovne skupine za usklajevanje priprave projekcij javnih izdatkov, ki so posledica staranja prebivalstva.

 

V omenjeni delovni skupini se razrešijo naslednji člani:

  • dr. Andraž Rangus, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
  • Davor Dominkuš, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
  • Janko Štok, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
  • Anita Jacović, Statistični urad Republike Slovenije;
  • mag. Vera Gradišar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport;
  • mag. Primož Pleskovič, Ministrstvo za finance.

V delovno skupino pa se imenujejo naslednji člani:

  • mag. Katja Rihar Bajuk, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
  • Mitja Žiher, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
  • mag. Jana Kotnik Podberšič, Ministrstvo za zdravje;
  • Anita Jacović, Ministrstvo za zdravje;
  • mag. Tatjana Kolenc, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
  • Irena Černič, Statistični urad Republike Slovenije;
  • Mojca Ločniškar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
  • Nataša Vrh, mag., Ministrstvo za finance.

Odgovor na poslansko vprašanje glede ukrepanja FURS

 

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka glede ukrepanja Finančne uprave RS (FURS) zoper neplačevanje prispevkov za socialno varnost.

 

Poslanec Tanko v vprašanju navaja, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) na podlagi novega zakona obvešča zavarovance (zaposlene), če prispevek delodajalca za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ni bil obračunan. Na podlagi teh obvestil lahko FURS sproži ustrezne postopke za izterjavo neplačanih prispevkov za socialno varnost. Poslanca je zanimalo, ali FURS redno izvaja postopke za izterjavo neplačanih prispevkov delodajalca in koliko postopkov je sprožil do sedaj, koliko neplačanih prispevkov delodajalcev za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje je FURS doslej izterjal in ali je FURS proti kateremu delodajalcu, ki ni poravnal prispevkov, sprožil postopek zaradi suma kršitve določbe 196. člena Kazenskega zakonika, ki določa temeljne pravice delavca in kazni za njihovo kršitev.

 

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da FURS v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčevanju. V postopkih nadzora opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost.

 

V skladu z Zakonom o davčnem postopku zavezanci obvezne prispevke za socialno varnost obračunavajo v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki ga morajo predložiti v predpisani vsebini in obliki ter v njem navesti pravilne podatke. Kadar je za zavarovanca dolžan prispevke obračunati in plačati njegov delodajalec ali druga oseba (t. i. plačnik davka), to stori v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z izplačilom dohodka.

 

ZPIZ od 1. januarja 2018 obvešča delavce o dejstvu, da zanje njihov delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja. Obvestilo sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od FURS, iz katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen. ZPIZ jih v obvestilu pozove, da se v izjavi izrečejo o prejemu oziroma neprejemu plač. Delavci izjavo posredujejo FURS, ki jo nadalje obravnava (kontrola, pri izvajanju nadzorov prispevkov za socialno varnost). FURS je od 1. januarja 2018 pristojen tudi za sankcioniranje neizplačevalcev plač, kar pomeni, da v nadzoru ugotovljene kršitve neizplačila plač od 1. januarja 2018 FURS sam prekrškovno obravnava (in jih ne odstopa več v prekrškovno obravnavo Inšpektoratu RS za delo).

 

Pri nadzorih prispevkov za socialno varnost je največ aktivnosti usmerjenih v nadzore zavezancev za davek, ki ne oddajajo obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja (REK-1 obrazci), kjer se še vedno pogosto ugotavlja, da so bile plače zaposlenim izplačane, pri tem pa REK-1 obrazci davčnemu organu niso bili predloženi in posledično za zaposlene tudi niso plačani prispevki za socialno varnost in akontacije dohodnine.

 

Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi, da zavezanec za prispevke ni pravilno obračunal in ni plačal obveznosti za prispevke, zavezanca najprej opozori, da v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) predloži obračun oziroma popravek obračuna. Če tega ne stori, se z odmerno odločbo naloži plačilo premalo obračunanih prispevkov. Če zavezanec obračunanih prispevkov ne plača v zakonskem roku, davčni organ zoper njega začne postopek davčne izvršbe. FURS izvede postopek o prekršku v primeru, da ima ravnanje zavezanca znake prekrška. Če ima ravnanje zavezanca znake kaznivega dejanja, FURS v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, posreduje kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo oziroma naznanilo na policijo.

 

Preglednica 1:  Aktivnosti in rezultati nadzora obračunavanja prispevkov za socialno varnost[1]

 

2015

2016

2017

1-11/2018

Število predloženih obrazcev na podlagi samoprijave

643

1.641

1.270

1.449

 - REK obrazcev

-

1.294

1.064

1.266

 - obračunov zasebnikov in drugih fizičnih oseb, ki ne izplačujejo plač

-

347

206

183

Učinek samoprijav, v €

627.140

787.007

690.659

1.483.761

Število pozivov za predložitev obračunov

110.373

105.979

82.171

63.493

 - REK obrazcev

60.510

79.704

74.886

60.294

 - obračunov zasebnikov in drugih fizičnih oseb, ki ne izplačujejo plač

-

26.275

7.285

3.199

Število obračunov, oddanih po pozivu davčnega organa

-

59.293

51.829

45.724

 - REK obrazcev

-

46.265

47.058

42.917

 - obračunov zasebnikov in drugih fizičnih oseb, ki ne izplačujejo plač

-

13.028

4.771

2.807

Učinek oddanih obračunov po pozivu, v €

68.149.311

105.090.619

55.809.921

65.608.997

Število opravljenih kontrol

174.799

209.245

173.596

136.894

 - REK obrazcev

-

96.206

83.140

76.699

 - obračunov zasebnikov in drugih fizičnih oseb, ki ne izplačujejo plač

-

113.039

90.456

60.195

Učinek kontrole, v €

19.425.593

8.385.409

11.377.907

6.015.979

Skupni učinek samoprijav, obračunov oddanih po pozivu in aktivnosti kontrole, v €

88.202.044

114.263.035

67.878.487

 

73.108.737

 

Število opravljenih inšpekcijskih pregledov

1.354

1.215

1.726

1.378

Znesek ugotovljenih obveznosti v inšpekcijskih pregledih, v €

 

7.673.347

10.288.177

6.412.857

Znesek samoprijav na osnovi inšpekcijskih pregledov, v €

-[2]

200.703

392.005

1.829.648

Znesek odprave nepravilnosti po 140.a členu ZDavP2 na osnovi inšpekcijskih pregledov, v €

 

-

414.998

777.490

Skupni znesek ugotovljenih obveznosti v inšpekcijskih pregledih, v €

-

7.874.050

11.095.179

9.019.995

 

Za izterjavo neplačanih prispevkov za socialno varnost se izvajajo enaki postopki kot za izterjavo davkov. Če dolžnik ne plača obveznosti v predpisanem roku, ukrepi izterjave praviloma sledijo v naslednjem vrstnem redu, s postopnim stopnjevanjem prisilnosti uporabljenih ukrepov:

- opominjanje,

- pobot zapadlih obveznosti s terjatvami zavezanca,

- zavarovanje,

- izvedba davčne izvršbe, predmet in sredstvo izvršbe, ki se uporabita v konkretnem postopku, sta odvisna od tega, s katerim premoženjem oziroma sredstvi dolžnik razpolaga, praviloma se postopke stopnjuje v naslednjem vrstnem redu: izvršba na denarne prejemke, izvršba na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, izvršba na premičnine ali na nematerializirane vrednostne papirje ter izvršba na denarne terjatve dolžnika,

- predlog za sodno izvršbo na nepremičnine in izvršba na delež družbenika v družbi.

 

V spodnji preglednici so navedeni podatki o izterjavah prispevkov za socialno varnost v obdobju od 1. januarja 2014 do 30. novembra 2018, pri čemer podatki vključujejo samo dolg, ki je bil terjan oziroma izterjan v postopku davčne izvršbe (po izdanem sklepu o izvršbi, in sicer je bilo v letu 2015 izdanih 114.628 sklepov o davčni izvršbi, v letu 2016 108.809, v letu 2017 107.208 in v obdobju od januarja do novembra 2018 104.102).

 

Preglednica 2: Terjan znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost in prejeta plačila v okviru postopkov davčne izvršbe v obdobju od 1. 1. 2014 do 30. 11. 2018 (v evrih)[3]

 

 

31. 12. 2014

31. 12. 2015

 

31. 12. 2016

31. 12. 2017

30. 11. 2018

 Prispevki za socialno varnost

 

 

 

 

 

 

Terjani znesek dolga s sklepi o davčni izvršbi

306.387.015

280.848.933

 

296.229.471

232.688.851

210.827.354

Plačila na podlagi izdanih sklepov o davčni izvršbi

102.588.937

91.938.603

 

90.777.485

71.054.564

66.761.299

 

Učinkovitost navedenih ukrepov, ki jih izvaja FURS s ciljem poplačila obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, se kaže tako v stanju davčnega dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost kot tudi v višini javnofinančnih prihodkov iz tega naslova.

 

Absolutni znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost je bil na dan 30. november 2018 za 96,6 milijona evrov nižji v primerjavi s stanjem dolga na dan 31. december 2014 (zmanjšanje s 437.442.259 na 340.778.010). Poleg znižanja absolutnega zneska dolga je treba upoštevati tudi gibanje deleža dolga glede na letno pobrane prihodke iz tega naslova (iz preglednice št. 3 je razvidno, da je slednji v letu 2014 znašal 8,3 %, v letu 2018 pa je znašal 5,8 %).

 

Preglednica 3: Pobrani prihodki prispevkov za socialno varnost, stanja skupnega (aktivnega in pogojno izterljivega) davčnega dolga in deleži po letih (v evrih oziroma %)[4]

 

OBDOBJE

Pobrani prispevki za socialno varnost

Dolg prispevkov za socialno varnost (stanje na dan 31.12. do zadnje znano 30.11.2018)

Delež dolga prispevkov za socialno varnost v pobranih prispevkih za socialno varnost

leto 2014

5.255.368.479

437.442.259

8,3

leto 2015

5.443.734.475

441.912.060

8,1

leto 2016

5.692.349.974

397.395.504

7,0

leto 2017

6.077.344.181

380.770.866

6,3

leto 2018 (1. 1. – 30. 11.)

5.914.508.078

340.778.010

5,8

 

Z namenom spremljanja učinkovitosti izterjave FURS redno spremlja tudi podatke o deležu prostovoljno plačanega dolga. Rezultati do 30. novembra 2018 kažejo, da je več kot 94 % dajatev  v Sloveniji plačanih prostovoljno oziroma pravočasno, to pomeni pred začetkom davčne izvršbe. Pri spremljanju finančnih učinkov posameznih ukrepov in aktivnosti ugotavljamo, da se s povečevanjem aktivnosti davčnega organa na področju vzpodbujanja prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti in večjega obsega uporabe manj prisilnih ukrepov dejansko zmanjšuje finančni učinek ukrepov davčne izvršbe. Zato je učinek ukrepov pri pobiranju obveznih dajatev nujno presojati z vidika rezultatov celotnega niza ukrepov in upoštevati njihov medsebojni vpliv na rezultate.

 

Na podlagi v nadzoru ugotovljenih kršitev neizplačila plač so izvajalci nadzora v obdobju od 1. januarja 2018 do 30. novembra 2018 podali skupaj 1868 predlogov za izvedbo postopka o prekršku zaradi prekrškov po šestem odstavku 134.a člena ZPIZ-2. Pri tem je FURS izdal 1473 odločb, s katerimi je bila izrečena globa v skupnem znesku 1.877.550 evrov, v 112 primerih pa je bil izrečen opomin.

 

Poleg navedenega je FURS kot prekrškovni organ v zvezi s prekrški, ki se nanašajo na kršitev določil v zvezi s predložitvijo REK-1 obrazcev, obračunavanjem oziroma plačevanjem prispevkov za socialno varnost, v obdobju od 1. januarja 2018 do 30. novembra 2018 storilcem prekrškov izdal še 135 plačilnih nalogov ter 686 odločb o prekršku, s katerimi je bila izrečena globa v skupnem znesku 517.600 evrov, v 71 primerih pa je bil izrečen opomin.

 

V istem obdobju, torej od 1. januarja 2018 do 30. novembra 2018, je FURS na državno tožilstvo vložil 76 ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika. Iz podatkov Vrhovnega državnega tožilstva RS izhaja, da se uspešnost obravnavanja tovrstnih kaznivih dejanj znatno povečuje. Leta 2017 so namreč okrožna državna tožilstva v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji, ki so jih storili polnoletni storilci, prejela za 26 % več sodb kot leto prej, in sicer kar 135 sodb več, kot jih je bilo izdanih leta 2016 (393 sodb). Med prejetimi sodbami (teh je bilo leta 2017 528) je največ obsodilnih sodb, in sicer 90 %, zavrnilnih sodb je bilo 33 (torej 6 %), oprostilnih pa 22 (torej 4 %).[5]

 

Odnosi z mediji


[1] Vir: FURS.

[2] Podatek se je na ta način začel spremljati leta 2016.

 

[3] Vir: FURS.

[4] Vir: FURS.

[5] Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2017, stran 149.