Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 13. seji vlade

Ljubljana, 20. december 2018 – Vlada je na današnji redni seji s področja dela ministrstva za finance poleg izhodišč za pripravo rebalansa proračuna med drugim sprejela program financiranja državnega proračuna za prihodnje leto. Sprejela je tudi spremembe akta o ustanovitvi sklada za nasledstvo, dala soglasje k dopolnitvi Letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018 za Slovenske železnice, sprejela odzivno poročilo glede zbirne bilance stanja, se seznanila s poročilom Urada za preprečevanje pranja denarja za leto 2017 in poročilom delovne skupine za izvedbo nacionalne ocene tveganja za pranje denarja.

Vlada sprejela program financiranja državnega proračuna za 2019

Vlada je danes sprejela Program financiranja proračuna RS za leto 2019. Ob upoštevanju že zagotovljenih sredstev je za financiranje izvrševanja državnega proračuna za prihodnje leto potrebno financiranje v višini 2.141.481.009,47 evra, možno pa je tudi predčasno financiranje dela proračunskih potreb za leti 2020 in 2021.

 

Glede na sprejeti državni proračun za leto 2019, ki izkazuje presežek bilance A v višini 53.791.704 evrov, in primanjkljaj bilance B v višini 341.240.314 evrov ter ob upoštevanju potrebnega financiranja zapadlih glavnic v letu 2019 v višini 2.967.663.560 evrov je potrebno financiranje v višini 3.255.112.170 evrov. Del financiranja državnega proračuna za leto 2019 v višini 570.496.580,27 evra je že zagotovljen iz naslova predfinanciranja, izvršenega z zadolžitvijo v letu 2018, in iz naslova kupnine od prodaje kapitalskih naložb (prodaja deleža v NLB) v višini 543.134.580,27 evra. Ob upoštevanju že zagotovljenih sredstev je za financiranje izvrševanja državnega proračuna za prihodnje leto potrebno financiranje v višini 2.141.481.009,47 evra.

Glede na oceno stanja dolga državnega proračuna na dan 31. december 2018 v višini 29.180.664.238 evrov oziroma 63,8 % BDP in ob predpostavki izvedenega financiranja v višini 2.141.481.009,47 evra ter odplačil dolga v letu 2019, bo dolg državnega proračuna konec leta 2019 znašal 28.354.481.687,47 evra oziroma 58,4 % BDP. 

Poleg financiranja izvrševanja državnega proračuna za leto 2019 je v skladu z zakonom o javnih financah dovoljeno tudi predčasno financiranje dela proračunskih potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Največji dodatni obseg zadolževanja, ki ga zakon dovoljuje za ta namen v letu 2019, je vsota odplačil glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v letih 2020 in 2021.

Pri izvrševanju zadolževanja v okviru maksimalnega dovoljenega obsega zadolževanja v 2019 bo predfinanciranje lahko izvršeno le do višine, ki bo skladna ciljem in dinamiki zmanjševanja presežnega dolga sektorja države nad 60 % BDP, določenega z veljavnim Programom stabilnosti. Dejanski obseg izvršitve predfinanciranja je odvisen tudi od razmer na finančnih trgih v letu 2019 in ocene teh razmer v letu 2020.

Predlagani izbor in struktura instrumentov financiranja izhaja iz strateških ciljev in načel zadolževanja, upošteva pa tudi strategijo izvajanja financiranja, katere poglavitno načelo je kombiniranje predvidljivosti in prožnosti. Le tako se je pri izvedbi programa mogoče primerno odzivati na spremembe tržnih razmer. Načelo prožnosti je posebej pomembno v kriznih tržnih razmerah, ko je financiranje državnega proračuna potrebno zagotoviti z alternativnimi scenariji izvedbe zadolževanja. Predvidljivost se v programu ohranja z navedbo obsega potrebnega financiranja in instrumentov financiranja.

Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno financiranje z izdajo državnih obveznic in zakladnih menic. V okviru pogojev iz programa financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti financiranja, navedeni v programu. Vrsto instrumentov financiranja, njihovo ročnost in dinamiko izdaje bo določilo Ministrstvo za finance na podlagi odločitve ministra v odvisnosti od tržnih razmer ter v skladu s strateškimi in operativnimi cilji, opredeljenimi v programu financiranja in srednjeročni strategiji upravljanja državnega dolga.

 

Vlada sprejela spremembe akta o ustanovitvi sklada za nasledstvo

Vlada je na današnji redni seji sprejela spremembe in dopolnitve Akta o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo. S sprejetimi spremembami vlada sledi nasvetu Službe Vlade RS za zakonodajo, da se akt dopolni z vidika pristojnosti in nalog, ki so bile javnemu skladu podeljene po sprejemu akta o ustanovitvi.

Ob pripravi predloga Akta o spremembah Akta o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada je Služba Vlade RS za zakonodajo Ministrstvu za finance svetovala, da Akt o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada dopolniti tudi z vidika pristojnosti in nalog, ki so bile skladu podeljene po sprejemu akta o ustanovitvi. Določbe se dopolnjuje zaradi nalog in pristojnosti, ki jih določata Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 ter Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana. Istočasno se s spremembami akt usklajuje tudi z določbami Zakona o javnih skladih.

 

Soglasje vlade k dopolnitvi Letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018 za Slovenske železnice

Vlada je danes dala Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) soglasje k dopolnitvi Letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018 v delu, ki se nanaša na družbo Slovenske železnice oziroma Skupino Slovenske železnice z dne 10. decembra 2018.

Državni zbor je 13. julija 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki pomembno učinkuje tudi na posamezne določbe Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). S sprejemom strategije se je tako prenehala uporabljati prehodna določba 84. člena ZSDH-1, ki je določala, da uprava SDH do uveljavitve strategije za razpolaganje s kapitalskimi naložbami države nad skupno knjigovodsko vrednostjo 20 milijonov evrov ali kapitalskim deležem nad 25 % potrebuje soglasje državnega zbora na predlog vlade. V letni načrt upravljanja, ki ga v skladu z ZSDH-1 sprejme uprava SDH na podlagi sprejete strategije, morajo biti vključeni tudi podrobnejši cilji razpolaganja v posameznem poslovnem letu. V ZSDH-1 je med drugim določeno, da se v letnem načrtu opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju (ali razpolaganju) posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Letni načrt pripravi uprava in k njemu poda soglasje nadzorni sveta SDH najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto. Iz namena in zasnove ZSDH-1 sicer izhaja, da se letni načrt upravljanja naložb iz 30. člena ZSDH‑1 nanaša na vse relevantne naložbe, vendar samo besedilo členov ZSDH-1 eksplicitno ne prepoveduje možnosti priprave letnega načrta le za posamično naložbo. ZSDH-1 tudi ne vsebuje posebnih določb glede sprememb oz. dopolnitev (posameznega) letnega načrta, vendar izhajajoč iz narave letnega načrta lahko ugotovimo, da se le ta pripravi za posamezno leto in da se tako v primeru sprejema kot tudi v primeru dopolnitve lahko uporabijo splošne določbe ZSDH-1 glede sprejema letnega načrta.

Vlada je s sklepom z dne 21. december 2017 dala SDH soglasje k Letnemu načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018. Letni načrt upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi Slovenske železnice se dopolnjuje z dodatnimi upravljavskimi aktivnostmi.

 

Vlada sprejela odzivno poročilo glede zbirne bilance stanja

Vlada je na današnji redni seji sprejela Odzivno poročilo na revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja proračuna na 31. december 2017.

Računsko sodišče RS je v zvezi z revizijo Zbirne bilance stanja Proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017 vladi podalo zahtevo za predložitev odzivnega poročila. Vlada je danes sprejela besedilo odzivnega poročila, v katerem je predstavila odziv na navedbe Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu Zbirna bilanca stanja Proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017.

Računsko sodišče je pri reviziji terjatev za sredstva, dana v upravljanje, ugotovilo, da ministrstva ne razpolagajo z dovolj podrobnimi analitičnimi evidencami o terjatvah za sredstva, dana v upravljanje. Pri pridobivanju podatkov o vrednostih teh terjatev se v pomembnem delu opirajo na podatke upravljavcev teh sredstev, ti podatki pa niso zanesljivi. Ministrstva, ki dajejo sredstva v upravljanje, ne zagotavljajo ustreznega nadzora nad evidencami upravljavcev sredstev in s tem tudi ne nad sredstvi, danimi v upravljanje. Zaradi opisanih pomanjkljivosti v evidencah in slabosti v sistemu nadzora nad sredstvi, danimi v upravljanje, ni bilo mogoče pridobiti ustreznih in zadostnih dokazov o pravilnem stanju terjatev, za sredstva, dana v upravljanje, v zbirni bilanci stanja na dan 31. 12. 2017.

Ministrstvo za finance  je skupaj z ministrstvi, ki imajo pri sredstvih, danih v upravljanje, največji delež terjatev, pripravilo načrt aktivnosti za vzpostavitev nadzora, ki bo zagotavljal pravilne nabavne vrednosti osnovnih sredstev, popravke vrednosti osnovnih sredstev in popolnost analitičnih evidenc sredstev, danih v upravljanje.

 

Vlada seznanjena s poročilom Urada za preprečevanje pranja denarja za leto 2017

Vlada se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o delu Urada RS za preprečevanje pranja denarja za leto 2017.

Urad RS za preprečevanje pranja denarja mora na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma najmanj enkrat letno o svojem delu poročati vladi. Tokratno poročilo je že dvaindvajseto poročilo vladi, nanaša pa se na leto 2017. obdobje od dne 1.1. 2017 do dne 31.12. 2017. V poročilu so predstavljeni podatki iz vseh temeljnih področij delovanja urada, podatki o poslovanju urada ter nekateri statistični podatki o delovanju ostalih državnih organov, ki so prejemniki izdelkov urada ali urad z njimi sodeluje pri izvajanju predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja.

V letu 2017 je urad prejel podatke o 53.108 gotovinskih transakcijah nad 15.000 evrov. Primerjava podatkov o sporočenih gotovinskih transakcijah za zadnja leta kaže na trend rasti (pred tem smo v obdobju od 2008 do 2015 zaznali trend upadanja) skupnega števila sporočenih transakcij po povprečni 8 % stopnji letno, medtem ko se je povprečen znesek na sporočeno gotovinsko transakcijo v letu 2017 celo znižal. Struktura sporočenih gotovinskih transakcij glede na sektor pošiljatelja ostaja enak. Največ sporočenih gotovinskih transakcij je urad prejel iz bančnega sektorja.

V obravnavanem obdobju so organizacije uradu sporočile podatke o 9.733 transakcijah v skupnem znesku 787.483.027 evrov, ki so jih družbe iz bančnih računov odprtih v Sloveniji izvršile družbam s sedežem v tvegani državi ali na bančne račune odprte v tvegani državi. Večji del teh nakazil oziroma 7.329 transakcij so izvršile slovenske družbe, medtem ko so 2.404 transakcije izvršile tuje družbe z računom odprtim pri slovenski banki.

V letu 2017 je bilo na slovenskem delu meje Skupnosti skupno prijavljeno 110 prenosov gotovine čez mejo in sicer 61 vnosov in 49 iznosov gotovine. Skoraj dve tretjini oziroma 65% vseh vnosov v se nanaša na nakup vozila, medtem ko se skoraj 60 % vseh iznosov nanaša na prenos gotovine na ladje.

Na področju sumljivih transakcij je urad v letu 2017 prejeli 558 prijav, pri katerih so bili podani nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V zvezi z vsemi temi prijavami je urad odprl zadeve in pričel z zbiranjem podatkov. Med prijavitelji so tudi leta 2017 prevladovale banke (426 prijav oziroma 76,34% delež vseh prijav), število prijav pa se je zvišalo za 24,3 %.

Urad je v letu 2017 zaključil z obravnavo v 435 zadevah. Od vseh teh zaključenih zadev je urad v 243 primerih policiji/državnemu tožilstvu posredoval obvestilo o sumljivih transakcijah zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma, v 117 zadevah pa je urad pristojnim organom posredoval informacije zaradi ugotovljenega suma storitve nekaterih drugih kaznivih dejanj. V 75 zadevah urad z analizo ni potrdil v začetku izkazanih razlogov za sum pranja denarja.

Med predhodnimi kaznivimi dejanji, iz katerih najverjetneje izvira umazan denar, je bilo v leta 2017 največ kaznivih dejanj goljufije, ki so jim sledila kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčne zatajitve in uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva. V nekaterih zadevah, kjer je urad izdal odredbo o začasni zaustavitvi transakcij, so tudi sodišča izdala odredbe o začasnem zavarovanju sredstev. Konec leta 2017 je bil znesek začasno zavarovanega premoženja 34.129.223 evrov. Med zaznanimi tehnikami pranja denarja prednjačijo prenosi sredstev med računi in državami ter dvigi gotovine, hkrati pa je zaznana tudi nova tehnika uporabe virtualnih valut.

 

Seznanitev vlade s poročilom delovne skupine za izvedbo nacionalne ocene tveganja za pranje denarja

Vlada se je danes seznanila s poročilom medresorske delovne skupine za izvedbo nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma.

Vlada je za izvedbo nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranje terorizma v Sloveniji ustanovila medresorsko delovno skupino, ki mora o svojem delu enkrat letno poročati vladi. Ustanovljena je bila na podlagi priporočil ocenjevalcev v 4. krogu ocenjevanja Slovenije s strani odbora Moneyval. Ocenjevalci so v okviru 5. kroga ocenjevanja v zvezi  z nacionalno oceno tveganja predlagali vrsto aktivnosti za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ki so bile vključene v Akcijski načrt za izboljšanje tehnične (zakonodajne) usklajenosti ter Akcijski načrt za izboljšanje učinkovitosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Vlada je akcijska načrta sprejela  na zadnjem decembrskem zasedanju leta  2017.

V skladu z Akcijskim načrtom so bile v letu 2018 med drugim izvedene naslednje aktivnosti:

1. Izvedba analize tveganja za pranje denarja in financiranja terorizma za področje iger na srečo, ki jo je izvedla Finančna uprava RS;

2. Urad RS za preprečevanje pranja denarja je naredil pregled področja neprofitnih organizacij (ki niso bile v zadostni meri vključene v prejšnjo izvedbo nacionalne ocene tveganja), vključujoč statistične podatke (njihovo število, število zaposlenih, prihodki itd.) skupaj s podatki o morebitni vpletenosti neprofitnih organizacij v zadeve, ki jih analizira urad zaradi suma storitve kaznivih dejanj pranja denarja in financiranja terorizma. Podatki tega pregleda bodo vključeni v posodobljeno nacionalno oceno tveganja, katere aktivnosti se bodo pričele v letu 2019, poročilo pa bo posredovano vladi najkasneje do konca leta 2020. Na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma mora Slovenija izvesti nacionalno oceno tveganja najmanj vsake štiri leta (zadnje posodobljeno poročilo je bilo namreč sprejeto novembra 2016);

3. Na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so bile sprejete naslednje smernice: smernice za dajalce kreditov in kreditne posrednike, smernice Agencije za trg vrednostnih papirjev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, smernice za izvajanje omenjenega zakona za notarje, računovodske servise in davčne svetovalce ter za koncesionarje in prireditelje iger na srečo;

4. Na podlagi omenjenega zakona so bili sprejeti naslednji pravilniki: pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati video elektronska identifikacijska sredstva, pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah, pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma, pravilnik o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov, pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov, strokovnem usposabljanju ter upravljanju evidenc pri zavezancih, pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije, pravilnik o službeni izkaznici inšpektorjev za preprečevanje pranja denarja ter pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja.

5. Na podlagi omenjenega zakona je bila sprejeta Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Slovenska delegacija je morala poročati o napredku v zvezi z uresničevanjem priporočil ocenjevalcev na zasedanju MONEYVAL, ki je potekalo med 4. in 7. decembrom letos v Strasbourgu.

 

Vlada določila kvote pravic porabe za prvo trimesečje 2019

Vlada je na današnji redni seji določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2019 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov.

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oziroma kvote porabe za obdobje od januarja do marca 2019 (prvo trimesečje). Neposredni uporabniki proračuna smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za prvo trimesečje proračunskega leta 2019 potrdi vlada. Predlagana kvota za prvo trimesečje leta 2019 znaša 2,69 milijard evrov, kar je 27,7 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprejetega proračuna za leto 2019.

Predlog nima dodatnih finančnih posledic za proračun, ampak omogoča proračunskim uporabnikom prevzemanje obveznosti v okviru veljavnega proračuna za prvo trimesečje 2019.

 

Vlada prerazporedila pravice porabe

Vlada je na današnji redni seji prerazporedila posamezna proračunska sredstva.

Vlada je na današnji redni seji prerazporedila pravice porabe v višini 10,98 milijona evrov za izplačilo drugega dela neizplačanega deleža prihodkov od dohodnine po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije za leti 2016 in 2017. Na podlagi sodne poravnave med Mestno občino Ljubljana in Republiko Slovenijo se navedena sredstva razporejajo v skladu z 42. členom Zakona o javnih financah, za nepredvidene namene, za katere se je med letom izkazalo, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

Na podlagi poziva Ministrstva za finance in na podlagi ocene prostih pravic porabe do konca leta je vlada prerazporedila sredstva različni predlagateljev v višini slabih 106 tisoč evrov z namenom zagotovitve dodatnih sredstev za izločanje in posledično oblikovanje in uporabo proračunske rezerve.

 

Odnosi z mediji