Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 11. redni seji vlade

Ljubljana, 6. december 2018 - Vlada je na današnji seji med drugim določila besedilo predloga Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah za obravnavo v DZ po nujnem postopku, prerazporedila nekatere pravice porabe proračunskih uporabnikov in sprejela je devetnajsto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji.

Vlada določila besedilo predloga Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah

 

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah za obravnavo v DZ po nujnem postopku. Z zakonom v nacionalno zakonodajo prenašamo evropsko direktivo 2014/23/EU, določamo pa tudi enotna pravila za sklepanje koncesijskih pogodb za gradnje in storitve po tem zakonu in nad vrednostnim pragom, določenim v predmetni direktivi (trenutno je določen pri 5.548.000 evrov).

 

Z zakonom določamo tudi obvezna pripravljalna dejanja, ki jih je treba izvesti pred začetkom postopka za izbiro koncesionarja. Zakon poleg tega določa, kdaj se šteje, da je koncesijsko razmerje vzpostavljeno, da je za vzpostavitev koncesijskega razmerja nujen prenos tveganj na koncesionarja, določa obvezno obličnost in vsebino koncesijske pogodbe in ureja pravila za izvajanje koncesije s podizvajalci, pravila glede spreminjanja koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo in odpoved koncesijske pogodbe.

 

Nabor koncedentov, ki so zavezani k uporabi tega zakona pri sklepanju koncesijskih pogodb, je enak, kot ga določa direktiva. Poleg organov RS, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava morajo pri sklepanju koncesijskih pogodb v skladu s tem zakonom ravnati tudi nekateri drugi subjekti. Gre za subjekte, ki opravljajo eno ali več dejavnosti, navedenih v prilogi II k omenjeni direktivi, če jim je bila za opravljanje te dejavnosti na nepregleden in nekonkurenčen način podeljena izključna ali posebna pravica.

 

Trajanje koncesije je omejeno, določi ga koncedent glede za zahtevane gradnje oziroma storitve. Koncesije, daljše od pet let, smejo trajati tako dolgo, da se ne preseže obdobje, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb (začetnih in naknadnih) za izvajanje koncesije, pri čemer se upošteva tudi primeren dobiček.

 

Rok za prenos direktive 2014/23/EU je potekel 18. aprila 2016, zato je Evropska komisija marca 2018 vložila tožbo proti Sloveniji pred Sodiščem EU.

 

Vlada prerazporedila pravice porabe

 

Vlada je na današnji redni seji prerazporedila nekatere pravice porabe proračunskih uporabnikov. Sredstva bodo med drugim namenjena za zagotavljanje likvidnosti kmetij, otroške dodatke in starševska nadomestila.

 

Vlada je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prerazporedila pravice porabe v višini 1,7 milijona evrov za izplačilo podpor kmetijskim gospodarstvom na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami. Sredstva so namenjena za zagotavljanje likvidnosti kmetij, kar je pomembno predvsem za tiste kmetije, ki so jih v tekočem letu prizadele naravne ujme.

 

Na podlagi dopisa Ministrstva za finance je vlada v splošno proračunsko rezervacijo prerazporedila sredstva Ministrstva za pravosodje in sodišč v višini 811 tisoč evrov, z namenom pokrivanja nujnih obveznosti proračuna države. Sredstva je možno prerazporediti, ker v letošnjem letu ne bodo v celoti realizirana.

 

Vlada je prerazporedila sredstva različnih proračunskih uporabnikov, ki so na podlagi dopisa Ministrstva za finance predlagali prerazporeditev sredstev v višini 854 tisoč evrov. Sredstva se prerazporejajo na proračunsko postavko Starševska nadomestila pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namenjena bodo za pokrivanje zakonske obveznosti, in sicer za pokrivanje izplačil nadomestil v času starševskega dopusta. Sredstva je možno prerazporediti, ker v letošnjem letu ne bodo v celoti realizirana.

 

Vlada je prerazporedila pravice porabe različnih proračunskih uporabnikov, ki so na podlagi dopisa Ministrstva za finance predlagali prerazporeditev pravic porabe v višini 5,8 milijona evrov. Sredstva se prerazporejajo na proračunsko postavko Otroški dodatek, pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namenjena bodo za pokrivanje zakonske obveznosti, sredstva pa je možno prerazporediti, ker v letošnjem letu ne bodo v celoti realizirana.

 

Vlada sprejela poročilo o državnih pomočeh

 

Vlada je na današnji redni seji sprejela devetnajsto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2015, 2016 in 2017, ki ga bo posredovala v državni zbor.

 

Poročilo o državnih pomočeh je pripravljeno na podlagi Zakona o spremljanju državnih pomoči, ki določa, da ministrstvo za finance, na osnovi podatkov, ki jih posredujejo dajalci pomoči (ministrstva, javni zavodi, skladi, agencije, občine idr.) pripravi letno poročilo, ki ga sprejme vlada in obravnava državni zbor.

 

Poročilo je analitični pregled državnih pomoči izplačanih v Sloveniji v zadnjih treh letih in predstavlja pomemben element zagotavljanja preglednosti in nadzora nad dodeljevanjem državnih pomoči v Sloveniji.

 

V poročilo za leto 2017 navaja, da je bilo v letu 2017 v Sloveniji izplačanih 427 milijonov evrov državnih pomoči, kar je za 52 milijonov evrov ali 14 % več kot leta 2016. Državne pomoči so v letu 2017 predstavljale 0,99 % BDP (0,93% BDP v letu 2016).

 

Najbolj so se povečale pomoči za raziskave, razvoj in inovacije (RRI). Večina državnih pomoči v Sloveniji se namenja za doseganje horizontalnih ciljev, t.j. za spodbujanje razvoja gospodarstva ter odpravljanje tržnih nepopolnosti ne glede na sektor gospodarstva in imajo manjši negativni vpliv na konkurenco (npr. pomoči za zaposlovanje, raziskave, razvoj in inovacije, enakomernejši regionalni razvoj). Teh pomoči je bilo 351 milijonov evrov ali 82 % vseh pomoči. Glede na namen pomoči je bilo največ pomoči namenjenih za varstvo okolja in varčevanja z energijo (43 % vseh pomoči ali 183 milijonov evrov) in za zaposlovanje (23 % ali 98 milijonov evrov), pretežno za zaposlovanje (in ohranjanje ustreznega deleža zaposlenih) invalidnih oseb. Za RRI je bilo namenjenih 34 milijonov evrov oziroma 8 % vseh pomoči, za regionalne pomoči pa 21 milijonov evrov oziroma 5 % vseh pomoči. Regionalne pomoči so ena od redkih kategorij pomoči, katerih obseg se je v letu 2017 zmanjšal.

 

Za sektorske pomoči (transport, premogovništvo, reševanje in prestrukturiranje podjetij ipd) je bilo v letu 2017 namenjenih 62 milijonov evrov ali 14,5 % vseh pomoči, od tega največji delež nadomestila za prevoz potnikov v železniškem prometu (46 milijonov evrov ali 11 % vseh pomoči). Za pomoči na področju kmetijstva in ribištva je bilo izplačanih 14 milijonov evrov pomoči ali 3,3 % vseh pomoči v letu 2017.

 

Večina državnih pomoči se izplačuje v obliki subvencij. V letu 2017 so predstavljale 71 % vseh pomoči ali 302 milijona evrov. Pomoči v obliki znižanih prispevkov za socialno varnost so predstavljale 19 % vseh pomoči ali 81 milijonov evrov, davčne oprostitve in izjeme pa 10 % ali 42 milijonov evrov) in pomenijo znižanje javnofinančnih prihodkov. Le majhen delež državnih pomoči je bil dodeljen v obliki povratnih pomoči – ugodna posojila in garancije so v letu 2017 predstavljale le 0,2 % ali 1,03 milijona evrov pomoči (1,0 % v letu 2016, 1,7 % v letu 2015).

 

Primerjava z državami EU kaže, da ima Slovenija primerljiv obseg in strukturo državnih pomoči. Sestavni del poročila je ocena uspešnosti dodeljenih državnih pomoči. V poročilu so predstavljene posamezne sheme pomoči, s predvidenimi cilji in doseženimi rezultati, ki so jih posredovali resorni organi ter drugi dajalci pomoči (EKO sklad, SID banka, Slovenski podjetniški sklad, idr). Skupni učinek dodeljenih državnih pomoči, kjer je poročan, je v povprečju ocenjen kot pozitiven.

 

Vlada podaljšala koncesiji za E-igro in Hitra srečka

 

Vlada je na današnji redni seji sprejela sklepa o izdaji odločb, s katerima se gospodarski družbi Športna loterija podaljšata koncesiji za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo E – igra in Hitra srečka, in sicer do 31. decembra 2023.

 

Športna loterija je marca letos zaprosila za podaljšanje koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo E-IGRA in Hitra srečka, ki sta ji bili prvič dodeljeni leta 1997. Prirediteljica je v svojih vlogah navedla vse podatke in predložila vsa dokazila potrebna za preverjanje izpolnjevanja pogojev, ki so pomembni za odločanje o podaljšanju koncesije.

 

Koncesija za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo se dodeli za največ deset let in se po poteku te dobe lahko večkrat podaljša, vsakokrat za pet let. Šest mesecev pred potekom roka do katerega je vlada dodelila koncesijo, lahko prireditelj zaprosi za podaljšanje koncesije.

 

V ugotovitvenem postopku je bilo na podlagi predložene dokumentacije, poročil in obvestil, ki jih je prirediteljica dolžna pošiljati na podlagi Zakona o igrah na srečo in koncesijske pogodbe ugotovljeno, da prirediteljica izpolnjuje predpisane pogoje za podaljšanje koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo E – igra in Hitra srečka.

 

Vlada se je opredelila do tožbe Evropske komisije zaradi neprenosa evropskih direktiv glede trgov finančnih instrumentov

 

Vlada je na današnji redni seji sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos evropskih direktiv o trgih finančnih instrumentov.

 

Evropska Komisija je zoper Slovenijo vložila tožbo v zadevi C-628/18, ker ta ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2014/65/EU ter Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov.

 

Slovenija bo v odgovoru na tožbo Sodišče obvestila, da so bili v državnem zboru 20. novembra 2018 sprejeti Zakon o trgu finančnih instrumentov, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, s katerimi so določbe Direktive 2014/65/EU in Direktive 2016/1034/EU v celoti prenesene v pravni red Republike Slovenije.

 

V odgovoru na tožbo bo Slovenija primarno ugovarjala celotnemu plačilu kazni, podrejeno pa pojasnjevala, da nepravočasni sprejem obeh Direktiv ni imel velikih posledic za urejanje trga finančnih instrumentov v Sloveniji, ter da je Evropska komisija Sloveniji naložila previsoko kazen.

 

Vlada sprejela mnenje k predlogu novele Zakona o dohodnini

 

Vlada je na današnji redni seji sprejela mnenje k predlogu novele Zakona o dohodnini, ki ga je v državni zbor predložila skupina poslank in poslancev. Vlada predloga ne podpira, saj meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker pomeni pomembno zmanjšanje javnofinančnih prihodkov, na drugi strani pa ne ponuja predlogov za nadomestitev izpada, z ukrepi na prihodkovni in/ali dohodkovni strani poračuna.

 

Predlog novele Zakona o dohodnini je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, z novelo pa se predlaga znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 3.500 evrov ter zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov.

 

Vlada odgovarja, da predlog novele sicer zasleduje osrednje cilje ukrepov na davčnem področju, ki si jih je zastavila vlada, usmerjene v področje razbremenitve dela, ki predstavlja nujen ukrep za krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja, ampak je brez zagotavljanja nadomestnih virov za nadomestitev izpada na strani prihodkov neprimeren. Ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2016 predlagane rešitve pomenijo izpad prihodkov v državnem proračunu za okoli 326 milijonov evrov.

 

Vlada poudarja, da je pri pripravi sprememb na davčnem področju treba zasledovati ohranjanje vzdržnosti in stabilnosti javnih financ, kar pa zahteva pripravo ukrepov, ki bodo temeljili na prestrukturiranju javnih dajatev. To pa seveda zahteva celovit, sistematičen, na ustreznih analizah ter širšem družbenem in političnem konsenzu temelječ pristop, kateremu namerava vlada slediti. V kakšnem obsegu bo mogoče doseči cilj davčne razbremenitve dela bo na koncu odvisno tudi od konstruktivnosti socialnih in političnih partnerjev oziroma pripravljenosti za širši družbeni dogovor.

 

Vlada bo ukrepe na davčnem področju sicer oblikovala tako, da se bo na eni strani krepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije, na drugi strani pa se bo zagotavljala javnofinančna konsolidacija, s katero bo postopno doseženo strukturno uravnoteženje javnih financ, ob nezmanjšanem zagotavljanja ravni socialne varnosti in javnih dobrin, ki jih zagotavlja država.

 

Vlada predloga novele tako ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo zaradi pomembnega zmanjšanja javnofinančnih prihodkov, brez predlogov za nadomestitev izpada z ukrepi na prihodkovni in/ali dohodkovni strani poračuna. Izpad prihodkov za približno 326 milijonov evrov.

 

Vlada imenovala v. d. generalnega direktorja Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov

 

Vlada je na današnji redni seji s položaja generalne direktorice Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov v Ministrstvu za finance razrešila mag. Ireno Popovič. Za vršilko dolžnosti generalnega direktorja omenjenega direktorata je vlada z jutrišnjim dnem imenovala mag. Petro Brus.

 

Zakona o javnih uslužbencih določa, da lahko funkcionar v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne glede na razloge. Minister za finance je vladi predlagal, da se mag. Irena Popovič z današnjim dnem, 6. decembrom 2018, razreši s položaja generalne direktorice Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov v Ministrstvu za finance.

 

Vlada je z jutrišnjim dnem za vršilko dolžnosti generalnega direktorja direktorata imenovala mag. Petro Brus, in sicer do imenovanja generalnega direktorja direktorata po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je do 6. junija 2019.

 

Odnosi z mediji