Skoči na vsebino

NOVICA

Na evroskupini dogovor o nadaljnjih korakih za poglabljanje EMU

Bruselj, 4. december 2018 – Finančnim ministrom območja evra je v razširjeni sestavi (EU27 brez Velike Britanije) po precej dolgih pogajanjih danes ponoči uspelo doseči dogovor o nadaljnjih korakih za poglabljanje ekonomske in monetarne unije (EMU), o katerih bodo odločali še voditelji na decembrskem vrhu območja evra. Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj ocenjuje, da gre za korak v pravo smer. Delo na začasni rešitvi za obdavčitev digitalnega se bo medtem nadaljevalo.

Evroskupini je po precej dolgih pogajanjih danes ponoči uspelo doseči dogovor o nadaljnjih korakih za poglabljanje EMU, o katerih bodo odločali še voditelji na decembrskem vrhu območja evra. Ukrepi predvidevajo reformo in krepitev vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki bo prevzel tudi vlogo skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje bank oz. skupnega varovala. Ta bi v primeru povečanih potreb zagotavljal zadostna sredstva omenjenemu skladu, kar bo po oceni ministrov še dodatno okrepilo bančno unijo. »Predlagani ukrepi so korak v pravo smer, ni pa s tem konec prizadevanj in naporov za dokončanje bančne unije,« je dejal minister Bertoncelj.

 

Ministri so danes sklenili, da se bo s pripravo načrta za začetek političnih pogajanj o vzpostavitvi manjkajočega tretjega stebra bančne unije, to je enotnega sistema jamstva za vloge, v nadaljevanju ukvarjala posebna delovna skupina na visoki ravni. Ministrom bo o opravljenem delu poročala junija prihodnje leto.

 

Nadaljnje delo na predlogu Francije in Nemčije za oblikovanje evrskega proračuna bo odvisno od mandata, ki ga bodo ministri dobili na decembrskem vrhu območja evra. Nadaljnje usklajevanje bo potrebno tudi glede morebitnih stabilizacijskih mehanizmov za slabe čase, kot je možna vzpostavitev zavarovalne sheme za brezposelne.

 

V ožji sestavi so ministri držav z evrom razpravljali o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2019, ki jih je konec novembra ocenila Evropska komisija. Slovenija je Evropski komisiji poslala dokument, ki temelji na predpostavki nespremenjenih politik. To je skladno s pravili EU, saj države tik po menjavi vlad v te dokumente ne vključijo predvidenih ukrepov. Komisija sicer pričakuje, da ji bomo čim prej posredovali nov dokument. Aktivnosti v tej smeri že potekajo; na ministrstvu bomo še ta mesec predstavili okvire rebalansa proračuna za leto 2019, pri tem pa si bomo prizadevali, da bo čim bolj skladen s pravili EU.

 

Finančni ministri EU pa so danes nadaljevali razpravo o obdavčitvi digitalnega gospodarstva, ki je zaradi razmaha digitalnih tehnologij in njihovega vpliva na davčne sisteme zelo aktualna. Velika spletna podjetja namreč zaradi načina svojega poslovanja ne plačajo pravičnega deleža davka v vseh državah, v katerih ustvarjajo prihodke.

 

Danes so ministri opravili razpravo o novem predlogu Nemčije in Francije, ki oža izvirni predlog Evropske komisije glede vmesne rešitve o obdavčitvi digitalnega gospodarstva in se osredotoča zgolj na digitalno oglaševanje. Večina držav članic z ožjim pristopom ni zadovoljna, zato se bo nadaljevalo delo na tehnični ravni. Cilj ministrov je, da bi dogovor dosegli do marca prihodnje leto. Slovenija bo preučila predlog in si še naprej konstruktivno prizadevala za kompromis, nas pa skrbi, da na podlagi tako ozkega predloga iz naslova tega davka ne bi mogli ustvariti ustreznih dohodkov, predvsem glede na administrativne stroške. 

 

Ministri so potrdili tudi rezultate pogajanj o ključnih vprašanjih glede paketa zakonodajnih predlogov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, ki so pomembni za dokončanje bančne unije in njeno učinkovito delovanje. Paket bo predvidoma dokončno potrjen še decembra. »To nas veseli, saj je stabilen in učinkovit bančni sistem zelo pomemben za gospodarstvo,« je dejal minister Bertoncelj.

 

Ministri so brez razprave sprejeli tudi sklepe o več kratkoročnih ukrepih za izboljšanje stanja na področju boja proti pranju denarja, ki jih je spodbudila zaskrbljenost zaradi nedavnih škandalov glede pranja denarja v nekaterih bankah EU.

 

Minister Bertoncelj in državni sekretar Metod Dragonja sta se danes v Bruslju sestala tudi s predsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Wernerjem Hoyerjem na temo udeležbe banke pri financiranju projektov s podporo evropske jamstvene sheme oziroma Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI) v Sloveniji. Posojilo Družbi za avtoceste v RS za financiranje izgradnje druge cevi predora Karavanke v višini 90 milijonov evrov bo predvidoma odobreno še decembra. Pogovor je tekel tudi o možnosti in pogojih financiranja drugega tira Divača-Koper s strani EIB ob poroštvu EFSI.

 

Odnosi z mediji