Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Bertoncelj na zasedanje finančnih ministrov EU

Ljubljana, 30. november 2018 – Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se bo v ponedeljek in torek v Bruslju udeležil zasedanja finančnih ministrov EU in območja evra. Po več krogih razprav in usklajevanj na tehnični ravni bodo poskusili doseči dogovor o začasni rešitvi za obdavčitev digitalnega gospodarstva. Pomembna tema tokratnega zasedanja bo tudi obravnava paketa zakonodajnih predlogov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, ki so pomembni za dokončno vzpostavitev bančne unije in njeno učinkovito delovanje.

Vprašanje obdavčitve digitalnega gospodarstva je zaradi razmaha digitalnih tehnologij in njihovega vpliva na davčne sisteme zelo aktualno. Velika spletna podjetja namreč zaradi načina svojega poslovanja ne plačajo pravičnega deleža davka v vseh državah, v katerih ustvarjajo prihodke. Ker dolgoročne globalne rešitve, ki bi bila po mnenju ministrov najbolj učinkovita, zaradi zapletenosti problematike in različnih interesov še nekaj časa ni pričakovati, je Evropska komisija marca letos pripravila dva ločena predloga vmesne in dolgoročne rešitve, ki naj bi pripomogla k pravičnejši obdavčitvi digitalnih dejavnosti v EU.

 

Po novembrskem zasedanju je glede hitre začasne rešitve, na katero so v tej fazi osredotočeni finančni ministri, ostalo odprtih še nekaj vprašanj, ki so se jim posvetili strokovnjaki na tehnični ravni. Gre za predlog direktive o skupnem sistemu davka za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev oziroma t. i. posebnem davku na digitalne storitve.

 

Slovenija podpira prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki posledično izboljšuje poslovno okolje. Na dolgi rok kot optimalno podpiramo predvsem globalno rešitev, podpremo pa lahko tudi začasno rešitev, ki bo enostavna, ne bo negativno vplivala na konkurenčnost notranjega trga in ne bo povzročila presežnih administrativnih bremen za podjetja in davčne uprave.

 

Ministri bodo poskušali doseči tudi dogovor o paketu zakonodajnih predlogov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, ki še niso bili sprejeti, so pa pomembni za dokončno vzpostavitev bančne unije in njeno učinkovito delovanje. Predlagane spremembe se zlasti nanašajo na določitev dodatnih kapitalskih zahtev za banke, spremembo pravil glede določitve obsega sredstev, s katerimi se bodo lahko krile potencialne bančne izgube, dodatne zahteve za banke glede poročanja ter razkritij in drugo. Slovenija ta prizadevanja podpira, saj bo sprejetje teh predlogov poleg večje učinkovitosti in stabilnosti bančnega in finančnega sistema EU omogočilo tudi napredek pri vzpostavitvi tretjega stebra bančne unije, enotnega sistema jamstva za vloge.

 

Evropska komisija bo predstavila tudi potek izvajanja akcijskega načrta za reševanje slabih posojil v evropskih bankah ter dokumente, ki jih je objavila novembra v okviru t. i. evropskega semestra oziroma poročanja držav članic o ukrepih in načrtih za proračunske, makroekonomske in strukturne reforme .

 

Na evroskupini pa se bodo ministri osredotočili na zaključke in predloge glede nadaljnjega poglabljanja ekonomske in monetarne unije, ki jih bodo voditelji obravnavali na decembrskem vrhu območja evra. Predlogi so v tej fazi osredotočeni predvsem na dokončanje bančne unije.

 

Odnosi z mediji