Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 4. seji vlade

Ljubljana, 11. oktober - Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance poleg sprejema Osnutka proračunskega načrta za leto 2019 izdala Uredbo o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Ponovno je imenovala direktorico AJPES in sprejela mnenje glede predloga sprememb Zakona o dohodnini.

Izvzem prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja

Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Finančna uprava RS (FURS) je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) namreč izvedla oceno tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo, ki je pokazala, da je to tveganje v Sloveniji nizko.

FURS je v sodelovanju z UPPD na podlagi seznanitve vlade s poročilom o oceni tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo pripravil Uredbo o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Društva in neprofitne humanitarne organizacije s sedežem na območju Slovenije, ki občasno priredijo klasično igro na srečo na podlagi zakona, ki ureja prirejanje iger na srečo, se v celoti izvzamejo iz izvajanja ukrepov po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Prireditelj, ki trajno prireja klasične igre na srečo na podlagi koncesije vlade (Športna loterija in Loterija Slovenije), pa se deloma izvzame iz izvajanja ukrepov za poznavanje stranke in pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcij opravi pregled stranke na način in ob pogoju, kot je določen s to uredbo.

 

Vlada ponovno imenovala direktorico AJPES

Vlada je danes na funkcijo direktorice Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za obdobje petih let ponovno imenovala mag. Mojco Kunšek.

Zakona o javnih agencijah določa, da direktorja javne agencije imenuje (in razrešuje) ustanovitelj na predlog sveta javne agencije na podlagi javnega natečaja. Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan.

Svet AJPES je 12. junija 2018 predlagal, da se za dobo petih let, od 1. decembra 2018 do najdlje 30. novembra 2023 za direktorico AJPES ponovno imenuje univerzitetno diplomirano ekonomistko mag. Mojco Kunšek. Vlada ugotavlja, da predlagana kandidatka izpolnjuje vse predpisane pogoje za direktorico agencije, zato jo je na to funkcijo danes tudi imenovala.  

 

Vlada sprejela mnenje glede predloga sprememb Zakona o dohodnini

Vlada je v mnenje prejela predlog sprememb Zakona o dohodnini, ki ga je 6. septembra 2018 Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom. Vlada predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, predvsem z vidika vzdržnosti javnih financ.

Skupina poslancev predlaga povišanje splošne olajšave na 7000 evrov, znižanje najvišje mejne dohodninske stopnje s 50 % na 43 % ter ponovno uvedbo avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav.

Vlada predloga ne podpira predvsem z vidika vzdržnosti javnofinančnih prihodkov. Predlog bi namreč pomenil izpad prihodkov v državnem proračunu za okoli 563 mio evrov. Predlagana rešitev, ki torej temelji na znižanju davkov na delo, tudi neposredno ne predstavlja razbremenitve gospodarstva, saj gre za rešitev, s katero bi zvišali le razpoložljiv dohodek posameznika. Slednje pa bi lahko imelo po oceni manjše učinke na povečanje zasebne potrošnje, s tem da bi imeli nekoliko višje prilive iz naslova DDV, in sicer za okoli 28 milijonov evrov.

Ekonomska struktura davkov v Sloveniji primerjalno gledano ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti, vendar pa mora vlada zasledovati tudi izziv zagotovitve in ohranitve stabilnosti javnih financ ob upoštevanju fiskalnega pravila. Izziva v smeri razbremenitve plač ne bo mogoče uresničiti enostransko zgolj z zniževanjem davčnih bremen, temveč bo potrebno k temu izzivu pristopiti s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev, in sicer premišljeno na podlagi ustreznih analiz.

Glede predloga o ponovni uvedbi avtomatičnega usklajevanja olajšav vlada poudarja, da usklajevanje olajšav in lestvice v letu 2013 ni bilo ukinjeno, temveč je bil uveden drugačen sistem usklajevanja, ki ni avtomatičen z vezavo zgolj na en kriterij. Zavzeto je stališče, da je veljavni način usklajevanja ustrezen, saj ne upošteva samo enega kriterija (rast cen življenjskih potrebščin), temveč tudi ekonomske politike vlade.

Vlada se zaveda pomena ugodnega poslovnega okolja in vplivov davčnih obremenitev na konkurenčnost gospodarstva, vendar je ob oblikovanju ukrepov na tem področju treba zasledovati tudi ohranjanje vzdržnosti in stabilnosti javnih financ, kar pa zahteva pripravo ukrepov, ki bodo temeljili na prestrukturiranju javnih dajatev, ob upoštevanju tudi potrebnih strukturnih reform na področju zdravstvenega in pokojninskega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe.

Navedeno pa zahteva celovit, sistematičen, na ustreznih analizah ter širšem družbenem in političnem konsenzu temelječ pristop, kateremu namerava vlada slediti.

 

Odnosi z mediji