Skoči na vsebino

NOVICA

Na zasedanju finančnih ministrov EU največ o davčnih temah

Ljubljana, 28. september 2018 – V Luksemburgu se bodo v ponedeljek in torek sestali finančni ministri območja evra in EU. Med glavnimi temami zasedanj bodo davčne točke in novi predlogi Evropske komisije za preprečevanje pranja denarja v luči dogajanja v bančnem sektorju. Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se bo udeležil zasedanja evroskupine, na zasedanju finančnih ministrov EU pa bo Slovenijo zastopal stalni predstavnik pri EU Janez Lenarčič.

Finančni ministri območja evra bodo na rednem zasedanju nadaljevali tematsko razpravo o gospodarski rasti in delovnih mestih, tokrat s poudarkom na nacionalnih avtomatskih stabilizatorjih oz. blažilnikih fiskalne narave, ki jih je treba krepiti v dobrih časih. Primer tega so sheme za primer brezposelnosti ali sklad za slabe dni. Nekaj držav članic bo predstavilo svoje izkušnje s tega področja. Ministri bodo govorili tudi o razvoju deviznih tečajev in vlogi evra, v razširjeni sestavi (EU27 brez Velike Britanije) pa bodo v okviru prizadevanj za poglabljanje ekonomske in monetarne unije nadaljevali razpravo o reformi Evropskega mehanizma za stabilnost.

 

Finančni ministri EU pa bodo imeli na davčnem področju na dnevnem redu paket hitrih rešitev na področju DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti na področju DDV in izenačitev davčne obravnave tiskanih ter elektronskih publikacij.

 

Predlog paketa hitrih rešitev, ki bi pred vzpostavitvijo dokončnega enotnega območja DDV v EU odpravil nekatere težave na tem področju, so imeli ministri na dnevnem redu že junija, vendar jim dogovora ni uspelo doseči. Kompromisni predlog bolgarskega predsedstva iz junija bo podlaga tudi za tokratno razpravo. Predlagani hitri ukrepi bi med drugim vključevali poenostavitve in harmonizacijo pravil za dokazovanje oprostitve prevoza blaga znotraj EU, uporabljati pa bi se začeli januarja 2020.

 

Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za uvedbo dokončnega sistema DDV, ki bo zanesljiv in varen pred različnimi vrstami goljufij ter ne bo povzročal dodatnih nesorazmernih obremenitev podjetjem in davčnim administracijam. Podpremo lahko tudi hitre ukrepe za kratkoročne izboljšave trenutnega stanja.

 

O predlogu sprememb direktive o skupnem sistemu DDV glede obrnjene davčne obveznosti za dobave blaga in storitev nad določenim pragom so ministri v zadnjih dveh letih razpravljali že večkrat, vendar države soglasja še niso dosegle.

 

Cilj predloga je posameznim državam članicam, še posebej tistim, ki so utrpele znatne izgube zaradi davčnih vrtiljakov in ki nimajo zadostnih upravnih zmogljivosti za učinkovit boj proti goljufijam, začasno in ob določenih pogojih omogočiti, da se kot plačnika DDV določi davčnega zavezanca, kateremu je bila opravljena dobava blaga ali storitev. Zadnje kompromisno besedilo, ki ga je pripravilo avstrijsko predsedstvo, predvideva, da bi ta mehanizem pilotno dve leti uporabljala Češka, njegove učinke pa bi sproti spremljali.

 

Slovenija lahko kompromisni predlog podpre pod pogojem, da bodo imele države omejene možnosti glede uporabe obrnjene davčne obveznosti. Že večkrat smo namreč opozorili na možnost selitve goljufij v druge države. Podpiramo tudi nadaljnja prizadevanja za določitev čim višjega praga, nad katerim se uporablja obrnjena davčna obveznost (v zadnjem predlogu je zvišana z 10.000 evrov na 15.000 evrov za račun), in za preprečevanje že omenjene selitve goljufij v druge članice in pojava novih oblik goljufij.

 

Pričakovati je, da bodo ministri razpravljali tudi o predlogu izenačitve davčne obravnave tiskanih in elektronskih publikacij.

 

Evropska komisija bo predstavila tudi nekaj kratkoročnih predlogov za okrepitev nadzora nad bankami in preprečevanja pranja denarja, kar je pomembno za dobro delovanje bančne unije. Komisija med drugim predlaga obvezno sodelovanje med organi za nadzor nad bankami in organi za preprečevanje pranja denarja ter bolj centralizirano izvajanje nadzora nad preprečevanjem pranja denarja v finančnih institucijah na ravni EU s krepitvijo orodij in pristojnosti Evropskega bančnega organa.

 

Komisija želi, da bi ustrezne zakonodajne predloge na ravni EU sprejeli najpozneje do začetka leta 2019. Slovenija načeloma podpira odločnejše ukrepanje, bo pa v nadaljnjih razpravah treba razjasniti več pravno institucionalnih vprašanj.

 

Odnosi z mediji