Skoči na vsebino

NOVICA

Javnih sredstev lahko porabimo le toliko, kolikor jih ustvarimo

Ljubljana, 24. september 2018 - V članku Skriti primanjkljaj in skriti dolg Slovenije Karla Lipnika, objavljenem 15. septembra v Delu, so navedene trditve, ki ne držijo. Zaradi korektne obveščenosti javnosti smo na ministrstvu za finance pripravili prikaz nasprotnih dejstev.

Naj začnemo z dejstvom, da so potrebe in želje za porabo javnih sredstev praktično neskončne, medtem ko so možnosti omejene. Strinjamo se, da je za ceste, železnice, okolje in energetsko omrežje, obrambo, pokojnine, zdravstvo… bolje dati več sredstev, kot manj, vendar pa državni proračun ni vreča brez dna. Porabimo lahko le toliko, kolikor ustvarimo. Namen fiskalnega pravila ter vloga ministra za finance je, da potrebe in želje vseh resorjev spravi v okvir mogočega ter, da se preko programskega proračuna z jasno določenimi cilji in merljivimi rezultati javni denar porablja za dokazano najbolj učinkovite namene. Nikakor torej ne drži, da z načrtovanjem odhodkov za posamezna področja javnega dobrega država skriva proračunski primanjkljaj in posledično dolg Slovenije.

 

Prav tako ne drži, da pravne osebe javnega prava v Sloveniji nimajo jasno definiranih standardov računovodskega poročanja. Tako kot so za podjetja zelo jasna računovodska pravila predpisana v Slovenskih računovodskih standardih, so za pravne osebe javnega prava (neposredni in posredni proračunski uporabniki) zelo jasna pravila predpisana v Zakonu o računovodstvu in podzakonskih aktih, sprejetih na njegovi podlagi. Slovenija ima tako zelo dobro urejene pravne podlage za vodenje računovodstva pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih, ki predpisujejo tako vodenje računovodskih evidenc z uporabo enotnega kontnega načrta, kot razčlenjevanje in merjenje prihodkov in odhodkov, merjenje in vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev ter tudi pripravo in sestavljanje letnih poročil. Poleg tega morajo vsi proračunski uporabniki za vse, kar ni posebej določeno z omenjenim zakonom in podzakonskimi akti, uporabljati Slovenske računovodske standarde. Pravila so enaka za vse proračunske uporabnike, tako za neposredne, kot posredne. Računovodstvo neposrednih proračunskih uporabnikov na državni in lokalni ravni pa je neločljivo povezano s proračunom, bodisi da govorimo o ekonomski, ali programski klasifikaciji. V računovodstvu neposrednih proračunskih uporabnikov ni mogoče izvesti nobenega plačila, če za to ni na razpolago proračunska postavka v sprejetem proračunu.

 

Ne drži tudi, da večina pravnih oseb javnega prava poslovni dogodek v poslovne knjige vpiše potem, ko je plačilo za blago ali storitev izvedeno. Za računovodstvo celotnega javnega sektorja namreč velja, da se vsi poslovni dogodki evidentirajo, ko ti nastanejo. Izjema je le pri knjiženju prihodkov in odhodkov neposrednih proračunskih uporabnikov, ki se knjižijo šele ob plačilu. Kar pa ne pomeni, da niso poslovni dogodki knjiženi, saj je vse evidentirano preko neplačanih prihodkov in odhodkov v poslovnih knjigah.

 

Netočne so tudi navedbe glede poravnavanja decembrskih računov. Ne drži namreč, da poravnavanje decembrskih računov pomeni »neodrejeno podaljšanje« proračunskega leta. Poravnavanje obveznosti iz meseca decembra v mesecu januarju je določeno v Zakonu o izvrševanju proračuna, ki določa plačilne roke za poravnavanje obveznosti proračunskih uporabnikov. Za neposredne proračunske uporabnike je to trideseti dan od izstavitve računa, za posredne proračunske uporabnike pa največ trideset dni od izstavitve računa. Tako se vsi računi poravnavajo v teh predvidenih rokih in ne le tisti, ki so izstavljeni v decembru in poravnani v januarju.

 

Poslovanje celotnega sektorja država je evidentirano ne le v skladu z domačimi pravili, ampak se zaradi primerljivosti z drugimi državami rezultati enot sektorja država beležijo tudi po enotni evropski metodologiji ESA 2010. 

 

Za konec naj poudarimo, da je javnofinančna poraba v Sloveniji regulirana in transparentna. Dejstvo pa je, da je potrebno pri razporejanju razpoložljivih sredstev postavljati prioritete, tako, kot si jih običajno moramo postaviti tudi v gospodinjstvu ali v podjetju. 

 

Odnosi z mediji