Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica Vraničar Ermanova na neformalno zasedanje finančnih ministrov EU

Ljubljana, 4. september 2018 – Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo v petek in soboto na Dunaju udeležila neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU in območja evra. Med drugim bodo razpravljali o obdavčitvi digitalnega gospodarstva in vplivu pričakovane normalizacije monetarne politike na finančno stabilnost.

Finančni ministri EU so vprašanje obdavčitve digitalnega gospodarstva, ki je zaradi razmaha digitalnih tehnologij in njihovega vpliva na davčne sisteme vse bolj aktualno, v preteklosti že obravnavali. Strinjali so se, da si je treba prizadevati za uveljavitev dolgoročne rešitve na globalni ravni z iskanjem konsenza prek Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, saj bi bila tako najbolj učinkovita. Ker pa teh rešitev še nekaj časa ni pričakovati, je Evropska komisija pripravila predloga dveh direktiv, ki naslavljata to področje in ki so ju ministri v preteklosti že obravnavali.

 

Komisija kot začasno rešitev predlaga sprejem direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, kot dolgoročno rešitev pa sprejem direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s t. i. pomembno digitalno prisotnostjo, ki bi jo opredelili z merljivimi kriteriji. Slovenija na dolgi rok kot optimalno podpira predvsem globalno rešitev, morebitne začasne rešitve na ravni EU pa morajo upoštevati globalni kontekst in ne smejo voditi k presežnim administrativnim bremenom za podjetja in davčne uprave. 

 

Ministri bodo razpravljali tudi o vplivu pričakovane normalizacije monetarne politike na finančno stabilnost. Glede na trenutno politiko Evropske centralne banke in gospodarsko-finančne kazalce v Sloveniji ocenjujemo, da je tveganje za finančno stabilnost pri nas zaradi dviga obrestnih na kratek do srednji rok nizko. Skupna zadolženost slovenskih podjetij je med letoma 2008 in 2017 namreč precej upadla, zadolženost gospodinjstev v deležu BDP je občutno nižja od povprečja EU, kapitalska ustreznost bančnega sektorja pa je nekoliko nad povprečjem EU in precej nad povprečno ravnijo v Sloveniji v obdobju 2008-2012. Kljub temu Slovenija pozdravlja razpravo, saj je potrebno tovrstna tveganja vseskozi spremljati.

 

Razpravljali bodo tudi o gospodarskih priložnostih in tveganjih, ki jih prinašajo tehnologija blokovnih verig in kripto imetja. Ponujajo namreč nove in inovativne načine zbiranja denarja, hkrati pa njihova uporaba prinaša tudi tveganja. Evropski in nacionalni nadzorni organi, tudi slovenski, so že izdali opozorila glede tovrstnih tveganj.

 

Slovenija podpira spodbujanje tehnoloških inovacij na finančnem področju, med katere sodijo tudi kripto imetja, in pri tem zagovarja izgradnjo evropskega regulativnega in nadzornega okvira, ki bi podjetjem na enotnem trgu EU na eni strani omogočil izkoriščanje finančnih inovacij in zagotavljanje najprimernejših produktov strankam, hkrati pa bi moral tak okvir zagotavljati tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in vlagateljev ter odpornost in celovitost davčnega sistema.  

 

Na dnevnem redu zasedanja finančnih ministrov EU bo tudi financiranje investicij v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira 2021-2027. Evropska komisija za to obdobje predlaga vzpostavitev programa InvestEU, ki bo nadomestil program EFSI in pod eno streho združil financiranje iz proračuna EU v obliki posojil in jamstev ter povezal številne finančne programe, ki so trenutno na voljo. Vanj bo vključena tudi Evropska investicijska banka (EIB). Slovenija načeloma podpira konsolidacijo programov, in sicer na način, ki gradi na dobrih straneh EFSI , ki zagotavlja uravnoteženo in jasno vlogo EIB pri upravljanju ter implementaciji predlaganega instrumenta in pomembno vlogo nacionalnim razvojnim bankam.

 

Finančni ministri območja evra pa bodo predvidoma nadaljevali s tematsko razpravo o rasti in delovnih mestih ter poglabljanju ekonomske in monetarne unije.

 

Odnosi z mediji