Skoči na vsebino

NOVICA

Evropska komisija sprejela odločitev glede NLB

Ljubljana, 10. avgust 2018 – Evropska komisija je danes sprejela novo odločitev v primeru konec leta 2013 dovoljene državne pomoči Novi Ljubljanski banki (NLB), v skladu s katero je določila nov rok za privatizacijo banke in prilagodila katalog izravnalnih ukrepov. Slovenija mora do konca leta 2018 prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico NLB, svoj delež v lastništvu banke pa na ciljni delež 25 odstotkov plus ena delnica dokončno znižati do konca leta 2019. Na ministrstvu za finance smo z odločitvijo zadovoljni.

Odločitev Evropske komisije je pričakovana in pomeni potrditev dogovora, ki so ga dosegle strokovne službe generalnega direktorata komisije za konkurenco in ministrstva za finance, potrdila pa ga je tudi vlada v okviru potrditve formalnega predloga za spremembo zavez. »Na ministrstvu smo z odločitvijo komisije zadovoljni, ker zagotavlja uresničitev temeljnih ciljev, ki smo jima vseskozi sledili: ohranitev NLB kot mednarodne finančne institucije regionalnega pomena ter izvedbo prodajnega postopka na način, ko kupnino in s tem optimizacijo vračila vložka davkoplačevalcev določajo zgolj tržni pogoji,« je odločitev pospremila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

 

V skladu z novo odločitvijo Evropske komisije ostajata v veljavi tako zaveza prodaje 75-odstotnega deleža države v NLB kot tudi model privatizacije, ki vodi k razpršenemu lastništvu z državo kot največjim lastnikom z deležem 25 odstotkov plus ena delnica. Nova sta roka za izvedbo privatizacije; Evropska komisija je namreč odobrila, da se lahko do konca leta 2018 proda najmanj 50-odstotni kapitalski delež države v NLB, preostali del do dovoljenega ciljnega deleža pa do konca leta 2019.  

 

Sprememba prodajne zaveze omogoča, da lahko v veljavo stopi nedavno sprejeti zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, namenjen ohranitvi vrednosti kapitalske naložbe države v NLB in preprečitvi vpliva sodnih odločb hrvaških sodišč na ceno banke v prodajnem postopku. Pri tem je zelo pomembno, da je Evropska komisija v današnji odločitvi tudi potrdila stališče Slovenije, da nadomestilo finančnih posledic banki po omenjenem zakonu ne vsebuje elementov državne pomoči.

 

Evropska komisija je v okviru današnje odločitve prilagodila tudi katalog izravnalnih ukrepov, ki zaradi podaljšanja roka privatizacije še naprej veljajo tako na področju korporativnega upravljanja banke kot tudi na področju preprečevanja izkrivljanja konkurence. Končni nabor teh ukrepov je ministrstvo uskladilo z NLB, potrdila pa ga je tudi vlada.

 

Današnja odločitev Evropske komisije pomeni, da se lahko priprave na prodajni postopek, ki jih je Slovenski državni holding že začel, nadaljujejo.

 

Javni del odločitve Evropske komisije bo po ustaljeni praksi objavljen v Uradnem listu EU.

 

Odnosi z mediji