Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada v načrt razvojnih programov uvrstila projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja

Ljubljana, 27. julij 2018 – Vlada je ta teden v veljavni Načrt razvojnih programov 2018 – 2021 uvrstila deset projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Ministrstvo za finance je nabor projektov pripravilo na podlagi programa mednarodnega razvojnega sodelovanja Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) in po intenzivnem usklajevanju z vsemi deležniki. Potem, ko je vlada uvrstila projekte v načrt razvojnih programov, je bila včeraj podpisana tudi pogodba o sofinanciranju s CMSR.

 

Uvrščeni projekti sodijo med vsebinske in geografske prioritete slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja opredeljene v zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči in resoluciji o mendarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Naslavljajo boj proti podnebnim spremembam, varovanje okolja, ravnanje z odpadki, ohranjanje čistih voda in zagotavljanje čiste pitne vode, enakost spolov in enake možnosti:
- izgradnjo sončne elektrarne v Žitomirju (Ukrajina),
- izgradnjo čistilne naprave na območju Bjelašnice in Igmana (Bosna in Hercegovina),
- postavitev sortirne linije za mešane komunalne odpadke Ključ (Bosna in Hercegovina),
- postavitev pred-sortirne balirne linije v občini Ndiaganiao (Senegal),
- vzpostavitev permakulturnega centra v občini Gandiaye (Senegal),
- izgradnjo RČN za komunalne odpadne vode v naselju Andrijevica (Črna Gora),
- postavitev pretovorne postaje za mešani komunalni odpad v mestu Cetinje (Črna Gora),
- oblikovanje in izvedbo pilotnega modela decentralizirane kompostne sheme v občini Priština (Kosovo),
- avtomatizacijo primarnih toplotnih postaj, JKP Novi Sad (Srbija),
- revitalizacijo in avtomatizacijo obstoječih vodo-oskrbnih objektov v občini Probištip (Makedonija).

 

Slovenija osredotoča svojo uradno razvojno pomoč v države in področja, kjer je najbolj učinkovita, odraža slovenske primerjalne porednosti in zmogljivosti ter zagotavlja podporo razvojnih prizadevanjem partnerskih držav. Pri tem se med drugim upoštevajo stopnja razvoja, stabilnost in varnostne razmere ter raven vsestranskih odnosov in sodelovanja med partnersko državo v razvoju in Slovenijo. Projekti predstavljajo multisektorske in horizontalne oblike pomoči – boj proti podnebnim spremembam, s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri. Bilateralno razvojno sodelovanje Slovenije je usmerjeno predvsem v regijo Zahodnega Balkana, evropsko sosedstvo in Afriko s poudarkom na najmanj razvitih državah.

 

Zahodni Balkan zavzema posebno mesto v mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Slovenije. Odnos Slovenije do držav Zahodnega Balkana označujeta strateški interes ter pripravljenost pripevati k zagotavljanju stabilnosti, gospodarskemu in družbenemu razvoju držav regije. Slovenija podpira države Zahodnega Balkana pri njihovih prizadevanjih, da postanejo članice Evropske unije, kar je ključnega pomena za stabilnost in napredek regije. Na podlagi upoštevanja prioritetnih področij in območij mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, poznavanja slovenskega gospodarstva in zaznanih razvojnih potreb partnerskih držav na področju javne infrastrukture, ki so opredeljene v razvojnih načrtih partnerskih držav na nacionalni ali lokalni ravni, je Slovenija v preteklih letih z donacijami podprla že številne investicijske projekte na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu. Projekti so med drugim naslavljali dostop do čiste pitne vode in okoljsko infrastrukturo, varovanje okolja, krepitev zmogljivosti za nujni odziv in infrastrukturo za potrebe izobraževalnega procesa.

 

Evropsko sosedstvo sestavljajo države, ki so vključene v Evropsko sosedsko politiko. Večina držav v Evropskem sosedstvu je revnejših od držav Zahodnega Balkana, stabilizacija tega območja pa bi bistveno pripomogla k miru in varnosti v mednarodnem okolju. Za poglobljeno dejavnost Republike Slovenije, predvsem v vzhodnem delu Evropskega sosedstva, obstaja tudi interes slovenskega gospodarstva. Med prednostna geografska območja mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenija uvršča Moldavijo in Ukrajino.

 

V regiji Podsaharske Afrike s poudarkom na najmanj razvitih državah je Slovenija k odpravi revščine, neenakosti in trajnostnemu razvoju v preteklosti prispevala predvsem preko mednarodnih organizacij in skladov. Zaradi povečanih potreb razvojne pomoči in zahtev mednarodne skupnosti na območju Podsaharske Afrike je Slovenija med geografske prioritete vključila bilateralno razvojno sodelovanje v eni do dveh najmanj razvitih držav v Afriki.  

Odnosi z javnostmi