Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 185. seji vlade

Ljubljana, 26. julij 2018 – Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance poleg polletnega poročila o izvrševanju proračuna in spremembe odloka ZZZS ponovno določila predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, seznanila se je z revidiranim letnim poročilom Slovenskega državnega holdinga, sprejela predlog stališča glede evropske direktive o splošnem režimu za trošarino ter prerazporedila več pravic porabe.

Vlada določila predlog zakona o trgu finančnih instrumentov

Vlada je danes ponovno obravnavala in določila predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga bo državnemu zboru predložila v obravnavo po nujnem postopku. Določila je tudi predloga sprememb zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki sta s prvim zakonom vsebinsko tesno povezana.

Glavni namen zakona je prenos direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v slovenski pravni red. S predlogom se med drugim podrobneje urejajo pravice vlagateljev, obveznosti investicijskih podjetij in nadzornih institucij. Določajo se tudi natančna pravila in postopki v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev oziroma celovito poplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev.

Ključne novosti, ki so v predlog zakona prenesene iz evropske zakonodaje, prinašajo predvsem obveznost trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranem trgu, zahteve po preglednosti za večji nabor finančnih instrumentov (emisijski kuponi), zahteve po preglednosti, ki veljajo pred in po trgovanju s finančnimi instrumenti (npr. objava podatkov o cenah finančnih instrumentov), zahteve, ki se nanašajo na algoritmično in visoko frekvenčno trgovanje ter vzpostavitev nadzora v zvezi s tem ter večje pristojnosti nadzornih organov in poenotenje sankcij.

S predlogom zakona se zasleduje tudi cilj povečanja zaščite vlagateljev. Investicijska podjetja morajo namreč delovati v skladu z najboljšimi interesi strank, ko jim zagotavljajo investicijske storitve. Zaščititi morajo premoženje strank in zagotoviti, da so njihovi produkti oblikovani tako, da izpolnjujejo potrebe in ustrezajo končnim vlagateljem. Vlagatelji morajo prejeti obsežne informacije o ponujenih ali kupljenih produktih in storitvah. Poleg tega morajo investicijska podjetja zagotoviti, da se uspešnosti zaposlenih ne nagrajuje ali ocenjuje na način, ki je v nasprotju z interesi vlagateljev.

Danes je vlada določila tudi predloga sprememb zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S predlogoma sprememb obeh zakonov se določajo sklicevanja na nov predlog zakona o trgu finančnih instrumentov ter odpravljajo redakcijske nedoslednosti.

Vlada je sicer že 2. februarja letos določila besedilo predloga sprememb zakona o trgu finančnih instrumentov in 1. marca letos besedili predlogov sprememb zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Postopki obravnave v državnem zboru niso bili pravočasno zaključeni, zato je bil s prenehanjem mandatne dobe državnega zbora zakonodajni postopek končan. Sedanji predlogi se od predhodnih predlogov besedil zakonov vsebinsko bistveno ne razlikujejo. 

Državnemu zboru bo vlada predlagala, da vse tri predloge zakonov zaradi njihove vsebinske povezanosti in potrebe po sočasni objavi v uradnem listu obravnava na isti seji. Poleg tega bo vlada predlagala obravnavo po nujnem postopku, saj je Evropska komisija 19. julija 2018 že odločila o vložitvi tožb zoper Slovenijo zaradi neprenosa direktiv in uredb, ki se prenašajo v omenjeni zakon. Zaradi takšne odločitve Evropske komisije lahko za Slovenijo nastanejo težko popravljive finančne posledice, saj namerava Evropska komisija Sodišču EU predlagati, da Sloveniji poleg pavšalne kazni naloži tudi dnevno denarno kazen v višini 7.224 evrov na dan. Slovenija se tej kazni, ki jo namerava Evropska komisija predlagati Sodišču EU, lahko izogne le v primeru, da svojo obveznost glede prenosa EU predpisov izpolni pred vložitvijo tožbe.

 

Vlada se je seznanila z revidiranim letnim poročilom Slovenskega državnega holdinga

Vlada se je danes kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) seznanila z revidiranim letnim poročilom SDH in celotne skupine za leto 2017. Podelila je razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2017 ter imenovala revizorja SDH in celotne skupine za obdobje od 2018 do 2020.

SDH je poslovno leto uspešno zaključil, saj znaša poslovni izid pred obdavčitvijo 37,5 milijona evrov, po uskladitvi za odložene davke pa znaša čisti poslovni izid obračunskega obdobja 31,9 milijona evrov. Ustvarjenih je bilo 62,7 milijona evrov prihodkov, od tega 88 % finančnih prihodkov, katerih  najpomembnejši prihodek predstavljajo prejete dividende. Poslovni odhodki so znašali 6,4 milijona evrov, finančni odhodki pa so bili v višini 4,1 milijona evrov. Na odhodkovni strani so vključene tudi rezervacije za denacionalizacijo v višini 14,5 milijona evrov, kar znižuje poslovni izid.

Leto 2017 je bilo z vidika prejetih dividend rekordno. Družbe z lastniškim deležem Republike Slovenije (vključujoč delež ZPIZ v Zavarovalnici Triglav) so za poslovno leto 2016 izplačale 211 milijonov evrov dividend, kar je za 69 milijonov evrov ali 49 % več kot prejšnje leto. SDH je iz udeležbe v dobičku v družbah, v katerih ima sam lastniške deleže, v letu 2017 (za poslovno leto 2016) prejel 46 milijonov evrov, kar je 2,1 milijona evrov (4,8 %) več kot prejšnje leto. Vlada je upravi in nadzornemu svetu SDH podelila razrešnico za poslovno leto 2017. V letu 2017 je uprava SDH delovala v sestavi Lidija Glavina, predsednica uprave in mag. Nada Drobne Popovič, članica uprave. Nadzorni svet SDH je v obdobju od 1. januarja 2017 do 20. julija 2017 deloval v sestavi Damjan Belič, predsednik nadzornega sveta, Duško Kos, namestnik predsednika in dr. Barbara Smolnikar članica nadzornega sveta. 21. aprila 2017 je pričel mandat članu nadzornega sveta Igorju Kržanu. 14. julija 2017 je dr. Barbara Smolnikar podala odstopno izjavo, 21. julija 2017 pa je bil za člana nadzornega sveta imenovan dr. Andrej Bertoncelj. 14. decembra 2017 je mandat člana nadzornega sveta nastopil Janez Vipotnik. Ne glede na spremembe v sestavi nadzornega sveta je vlada kot skupščina na podlagi priporočil SDH podala razrešnico tako upravi kot nadzornemu svetu. 

Vlada je kot skupščina SDH za revizorja SDH in celotne skupine za poslovna leta od 2018 do 2020 imenovala revizijsko družbo BDO Revizija. Na podlagi javnega zbiranja ponudb se je revizijska komisija SDH seznanila s prejetimi ponudbami za storitev redne revizije SDH in celotne skupine ter sprejela sklep s katerim je nadzornemu svetu SDH predlagala izbor revizorja za poslovna leta od 2018 do 2020. Na podlagi predloga revizijske komisije je nadzorni svet skupščini SDH predlagal, da za poslovna leta od 2018 do 2020 za revizorja imenuje omenjeno družbo.

 

Vlada sprejela predlog stališča glede evropske direktive o splošnem režimu za trošarino

Vlada je sprejela predlog stališča Slovenije k predlogu prenovitve evropske direktive o določitvi splošnega režima za trošarino, in sicer, da Slovenija predlog podpira.

Evropska direktiva o splošnem režimu za trošarino določa splošni režim za trošarinsko blago s posebnim poudarkom na proizvodnji, skladiščenju in gibanju trošarinskega blaga med državami članicami. Temeljni cilj direktive je omogočiti prost pretok blaga ob hkratnem zagotavljanju, da države članice na koncu poberejo ustrezen trošarinski dolg. Direktiva je bila večkrat bistveno spremenjena, potrebne so nadaljnje spremembe in posodobitve zaradi sklicevanj na zastarelo zakonodajo.

Predlog prenovljene direktive ohranja strukturo obstoječe direktive, z vsebinskim spremembami pa zasleduje naslednje cilje:

- zmanjšanje administrativnih stroškov za države članice in gospodarske subjekte z avtomatizacijo sedanjih papirnih postopkov in opredelitvijo skupnih pravil,

- uskladitev trošarinskih in carinskih postopkov,

- zmanjšanje goljufij z učinkovitejšim spremljanjem gibanja trošarinskega blaga z avtomatizacijo in z navzkrižnim preverjanjem podatkov med trošarinskimi in carinskimi postopki.

 

Vlada sprejela sklep o prerazporeditvi več pravic porabe

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o prerazporeditvi več pravic porabe. Ministrstvo za notranje zadeve je predlagalo prerazporeditev pravic porabe s svoje proračunske postavke Migracije na proračunsko postavko Investicije, podpora in vzdrževanje informacijske infrastrukture državnih organov pri ministrstvu za javno upravo, in sicer v višini 2926,29 evra. Namen prerazporeditve je nakup ene multifunkcijske naprave prek skupnega javnega naročila. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v obdobju od 2. do 23. decembra 2017 s strani urada za nadzor proračuna kot revizijskega organa prejela šest končnih poročil o opravljenih revizijah operacij s področja okoljske infrastrukture, v kateri priporoča posredniškemu organu MOP in organu upravljanja, da dokončata postopke za odpravo posledic uporabe sedemodstotne finančne diskontne stopnje po izračunu finančne vrzeli. S prerazporeditvijo znotraj ministrstva za okolje in prostor v višini 2.371.025,04 evra s postavk slovenske udeležbe na postavke sistemske korekcije se ureja izvedba priporočila za operacijo OP20.06.01.006 - Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine, kjer gre za korekcijo zaradi spremembe finančne vrzeli. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo prerazporeditev sredstev znotraj Agencije RS za okolje v skupni višini 9356,55 evra za izvajanje projekta Inovativno ekološko vrednotenje in strategija upravljanja z vodami za zaščito ekosistemskih storitev v alpskih jezerih in rekah (Eco-AlpsWater), ki se bo izvajal v okviru operativnega programa INTERREG Območje Alp v okviru finančne perspektive 2014-2020. Celotna vrednost projekta Eco-AlpsWater je 1.804.494,95 evra, delež Agencije RS za okolje znaša 121.554,65 evra, od tega je lastni prispevek 18.233,20 EUR (15 odstotkov) in prispevek EU 103.321,45 evra. Projekt traja od  17. aprila 2018 do 16. aprila 2021.

 

Odnosi z mediji