Skoči na vsebino

NOVICA

183. seja vlade

Ljubljana, 5. julij 2018 – Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance začela obravnavo gradiv, povezanih z NLB, med drugim tudi predloga zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Vlada je razpravo prekinila, pred dokončno odločitvijo pa bo pridobila stališče pristojnega odbora DZ. Poleg tega je vlada danes sprejela več različnih stališč do predlogov evropske zakonodaje.

Vlada podpira predlagane spremembe direktive EU o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil

Vlada je določila predlog stališča Slovenije k predlogu spremembe direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti. Vlada bo predlog v odločanje poslala še v državni zbor.

V predlogu stališča Slovenija podpira predlog sprememb omenjene direktive, saj se bo s predlaganimi spremembami okrepilo nemoteno delovanje enotnega trga in zagotovilo visoko stopnjo konvergence v smislu varstva potencialnih žrtev prometnih nesreč.

Predlog prav tako jasno določa področje uporabe direktive, usklajuje minimalne zneske kritja, omogoča lažje izvajanje preverjanj zavarovanja pri vozilih, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice in zagotavlja, da bodo žrtve nesreč, ki jih je povzročilo vozilo, zavarovano pri insolventnem zavarovatelju, prejele odškodnino.

 

Vlada podpira predlagane spremembe uredbe o preiskavah OLAF

Vlada se je seznanila s predlogom sprememb uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF. Vlada je določila predlog stališča, v katerem Slovenija omenjeni predlog podpira. Vlada bo predlog stališča poslala v odločanje državnemu zboru.

Maja 2018 je bila predlagana sprememba uredbe o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Evropska komisija je predstavila predlog sprememb uredbe, ki ga predlaga iz dveh razlogov: prvi razlog je ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (EPPO), zaradi katerega je bilo potrebno spremeniti pravni okvir sodelovanja med OLAF in EPPO, drugi razlog pa je evalvacija uredbe, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da je potrebno dopolniti nekatere obstoječe določbe uredbe ter dodati nekaj novih določb.

Najpomembnejše področje prihodnjega odnosa med OLAF in EPPO bo izmenjava informacij med OLAF in EPPO, OLAF bo zelo pomemben vir posredovanja informacij EPPO, odnos med OLAF in EPPO bo komplementaren, mandat za njuno delovanja pa tak, da ne bo prihajalo do podvajanja preiskav, ki jih bosta opravljala ta dva organa. Komisija predlagala  nova pravila za tesno partnerstvo urada OLAF z EPPO. Potreben je močan urad OLAF, ki s trdnimi upravnimi preiskavami dopolnjuje kazenskopravni pristop Evropskega javnega tožilstva. Sprememba naj bi zagotovila, da je urad OLAF pripravljen na tesno sodelovanje EPPO pri odkrivanju in preiskovanju goljufij po vsej EU. Predlagane spremembe bodo tudi jasneje opredelile orodja, ki jih OLAF uporablja pri izvajanju upravnih preiskav za zagotovitev njihove učinkovitosti. To zadeva zlasti preglede in inšpekcije, dostop do informacij o bančnih računih ter tudi orodja za boj proti goljufijam na področju DDV. Evropsko javno tožilstvo bo pristojno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU, kot so korupcija, goljufije s sredstvi EU ali čezmejne goljufije na področju DDV.

Vlada sprejela stališče o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja ali pregona kaznivih dejanj

Vlada je danes sprejela stališče Slovenije o predlogu evropske direktive o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi sklepa Sveta 2000/642/PNZ (8411/18). Slovenija predlog sicer podpira, vendar ima glede nekaterih rešitev pripombe.

Večja učinkovitost v boju proti kriminalu bo dosežena z nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse na tem področju, in sicer z določitvijo pravil za takojšen dostop organov kazenskega pregona in uradov za odvzem premoženjske do podatkov o bančnih računih v nacionalnih centraliziranih registrih ter z določitvijo pravil za okrepitev sposobnosti finančno-obveščevalnih enot (FIU) za izmenjavo informacij z vnaprej določenimi pristojnimi organi v zvezi z vsemi hudimi kaznivimi dejanji.

Ne glede na navedeno pa Slovenija ne podpira nekaterih rešitev, ki se nanašajo na izmenjavo informacij med pristojnimi organi in FIU in EUROPOLOM ter FIU, za katere ocenjuje, da so preširoko zastavljene ter vplivajo na operativno neodvisnost FIU. Slovenija meni, da so potrebne nekatere izboljšave besedila, saj vsebuje še precej nejasnosti, besedilo pa je treba tudi uskladiti s četrto direktivo (AMLD4) in pravkar sprejeto peto direktivo (AMLD5) s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

 

Stališče Slovenije o predlogu uredbe s področja spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP

Vlada je danes sprejela stališče Slovenije o predlogu evropske uredbe o spremembi uredb 596/2014 in 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (9402/18). Slovenija podpira cilje predloga uredbe. Po našem mnenju je primerna rešitev, ki omejuje čezmerno upravno obremenitev malih in srednjih podjetij pri uvrščanju lastniških vrednostnih papirjev in obveznic v trgovanje oz. pri njihovi izdaji in izboljšuje stopnjo likvidnosti na zagonskih trgih malih in srednjih podjetij (MSP). Pomembno je, da se hkrati zagotavlja visoka raven zaščite vlagateljev in celovitosti trga.

Splošni cilj te pobude je uvesti tehnične prilagoditve enotnih pravil EU, da se zmanjša upravno breme in stroške izpolnjevanja zakonskih obveznosti, s katerimi se soočajo MSP, ko so njihovi finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni zaščite vlagateljev in celovitosti trga ter poveča likvidnost lastniških instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP. S tem zakonodajnim predlogom se tudi dopolnjujejo cilji unije kapitalskih trgov za zmanjšanje prevelikega zanašanja evropskih podjetij na bančno financiranje in za diverzifikacijo njihovih tržnih virov financiranja.

Predlog uredbe je strogo omejen na zagonske trge MSP in podjetja, uvrščena v trgovanje na teh mestih trgovanja. Zagonski trgi MSP so nova kategorija večstranskih sistemov trgovanja, uvedena z direktivo 2014/65/EU z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi direktive 2002/92/ES in direktive 2011/61/EU (MIFID II). Da se trg lahko opredeli kot zagonski trg MSP, mora biti vsaj 50 odstotkov izdajateljev s finančnimi instrumenti, katerih se trguje na zagonskem trgu MSP, malih in srednjih podjetij, ki so v MiFID II opredeljena kot podjetja s povprečno tržno kapitalizacijo manj kot 200 milijonov evrov na podlagi kotacij ob koncu leta za pretekla tri koledarska leta.

V predlogu uredbe predvidene ciljno usmerjene zakonodajne spremembe same po sebi ne bodo v celoti oživile dostopa do trgov za MSP. Vse morebitne spremembe je zato treba razumeti kot prvi korak v pravi smeri, in ne kot vseobsegajoče rešitve. Poleg tega ta predlog uredbe ne pomeni prenove uredbe 596/2014 z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (ki se uporablja manj kot dve leti) ali uredbe 2017/1129 z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi direktive 2003/71 (o kateri sta se sozakonodajalca nedavno sporazumela in bo začela veljati julija 2019). Ta predlog (skupaj s spremembami, predvidenimi v delegirani uredbi komisije 2017/565) uvaja le tehnične spremembe, da bi pravni okvir EU, ki se uporablja za MSP, uvrščene v trgovanje, postal bolj sorazmeren.

Glede na to, da je pobuda namenjena zmanjšanju upravnega bremena za male izdajatelje, bi prispevala k izboljšanju svobode gospodarske pobude. Predvidene spremembe uredbe o zlorabi trga in uredbe o prospektu ne bi smele vplivati na varstvo potrošnikov, saj so te ciljno usmerjene spremembe oblikovane tako, da se bo ohranila visoka raven celovitosti trga in zaščite vlagateljev.

 

Slovenija podpira nadaljevanje sodelovanje na carinskem področju v EU

Vlada je danes sprejela stališče Slovenije glede predloga evropske uredbe o vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine (9929/18). Slovenija sprejem uredbe podpira, saj bo novi program nadaljeval bistvene ukrepe in mehanizme za sodelovanje carinskih uprav in zagotovil sredstva za nadaljnjo harmonizacijo postopkov in razvoj informacijskih sistemov. Novi program tako predstavlja nadaljevanje obstoječega programa Carina 2020.

Evropska komisija je 2. maja 2018 sprejela sveženj o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Komisija predlaga nov, sodoben dolgoročni proračun, ki bo dobro prilagojen političnim prioritetam EU. Predlagani proračun združuje nove instrumente s posodobljenimi programi za uspešno uresničevanje prioritetnih nalog EU. Komisija na podlagi tega predlaga nov program »Carina« v okviru proračunske postavke Enotni trg, inovacije in digitalno. Ta program bo podpiral delo carinskih organov in sodelovanje med njimi. Predlog je pripravljen za unijo s 27 državami članicami.

Novi program sodelovanja na carinskem področju predstavlja nadaljevanje obstoječega programa Carina 2020. Začel se bo izvajati 1. januarja 2021 in bo trajal sedem let. Zagotavljal bo operativni, organizacijski, metodološki in finančni okvir za implementacijo ciljev carinske politike EU. Proračun programa znaša 950 milijonov evrov, kar pomeni več kot 80-odstotno povečanje sredstev glede na obstoječi program (pretežni del sredstev bo porabljen za izgradnjo IT sistemov). Program zasleduje enake cilje kot obstoječi program, in sicer zaščito finančnih in ekonomskih interesov unije in držav članic, zagotavljanje varstva in varnosti, zaščito pred nepošteno in nelegalno trgovino ter olajševanje zakonite trgovine. Dva ključna izziva, ki jih program naslavlja, sta na eni strani krepitev zmogljivosti (IT in človeški viri) ter izboljšanje sodelovanja za poenoteno interpretacijo in implementacijo zakonodaje ter na drugi strani povečanje operativnega sodelovanja ter inovativnost.

Carinsko sodelovanje in gradnja zmogljivosti bosta po eni strani osredotočena na ukrepe za mreženje ljudi in izboljševanje njihove usposobljenosti, po drugi strani pa na ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. S prvim sklopom bo poenostavljena izmenjava dobrih praks in operativnega znanja med državami članicami in drugimi državami, ki sodelujejo v programu, pri čemer bo poseben poudarek namenjen strukturiranemu sodelovanju na podlagi projektov, ki omogoča poglobljene in integrirane oblike sodelovanja med sodelujočimi državami, s tem pa utira pot nadaljnjemu razvoju carinske unije. Z drugim sklopom se omogoča, da se v okviru programa financira popoln nabor informacijskih infrastruktur in sistemov, vključno z digitalizacijo interakcij med trgovino in carino ter okrepljenim upravljanjem tveganj, ki bosta omogočila nadgradnjo carinskih uprav v uniji v popolnoma razvite e-uprave.

 

Slovenija podpira predlog uredbe o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam

Vlada se je danes seznanila s predlogom evropske uredbe o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam (9539/18) in ga podprla. Novi program, ki bo nasledil dosedanji program Hercule III, bo pripomogel k spodbujanju boja proti goljufijam in korupciji, ki škodijo proračunu EU.

Novi program EU za boj proti goljufijam bo financiral ciljno usmerjeno usposabljanje ter izmenjavo informacij in najboljših praks med organi pregona v boju proti goljufijam po vsej Evropi. Zagotavljal bo tudi podporo preiskovalnim dejavnostim, in sicer prek nakupa tehnične opreme, ki se uporablja pri odkrivanju in preiskovanju goljufij, ter omogočal lažji dostop do varnih informacijskih sistemov.

Omenjeni program bo v novem večletnem finančnem okviru nasledil dosedanji program Hercule III, ki je pokrival obdobje 2014–2020. Novi program bo v veliki meri podoben programu Hercule III, vanj pa bo vključeno še financiranje informacijskega sistema AFIS (Anti-Fraud Information System) in IMS (Irregularities Management System).

Bistvena cilja programa sta zaščita finančnih interesov EU oz. preprečevanje goljufij in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom EU in boj proti njim ter podpora vzajemnemu sodelovanju med organi držav članic ter sodelovanju med organi članic in Evropsko komisijo v carinskih zadevah.

Skupni proračun bo v skladu s predlogom naslednjega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027 predvidoma znašal 181 milijonov evrov, od tega naj bi 114 milijonov evrov pripadlo komponenti Hercule programa, sedem milijonov evrov za informacijski sistem IMS, 60 milijonov evrov pa za informacijski sistem AFIS. Program bo upravljal in izvajal Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

 

Odnosi z mediji