Skoči na vsebino

NOVICA

Evroskupina dosegla dogovor o Grčiji, v ospredju tudi poglabljanje EMU

Luksemburg, 22. junij 2018 – Finančni ministri območja evra so v noči na danes v Bruslju dosegli dogovor o izplačilu zadnjega obroka posojila Grčiji in lajšanju njenega dolžniškega bremena. V okviru priprav na vrh EU, ki bo prihodnji teden, so se posvetili tudi vprašanjem, povezanim z dokončanjem bančne unije in reformo Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM).

Zasedanje evroskupine je zaznamovala Grčija. Institucije so potrdile, da je udejanjila vseh 88 ukrepov iz zadnjega pregleda izvajanja trenutnega programa pomoči, ki bo zaključen avgusta. Za obdobje po izteku programa je bil dogovorjen mehanizem okrepljenega nadzora, v okviru katerega bodo institucije spremljale razvoj v Grčiji.

 

Ministri so potrdili izplačilo zadnje tranše posojila v višini 15 milijard evrov, kar bo pomembno okrepilo denarne rezerve, s katerimi bo Grčija v naslednjih dveh letih lažje pokrila finančne potrebe pred vnovičnim vstopom na kapitalske trge, dosegli pa so tudi dogovor o lajšanju grškega dolžniškega bremena.

 

Ti ukrepi vključujejo desetletno podaljšanje ročnosti posojil iz reševalnega mehanizma EFSF, desetletni odlog plačila obresti, Grčija pa bo ob nadaljevanju ključnih reform lahko dobila tudi sredstva iz naslova obresti na grške obveznice, ki se jim evrske države odpovedujejo.

 

Slovenija je pozdravila celovit dogovor: izhod Grčije iz programa je dobra novica za območje evra kot celoto. Omogočili so ga zlasti odgovorno ravnanje grških oblasti na eni strani, tudi v primerih težkih odločitev za ljudi, pa tudi evropska solidarnost. 

 

Okrepljen nadzor predstavlja dober okvir za nadaljevanje pozitivnih trendov v post-programskem obdobju. Skupaj z dogovorom o lajšanju dolžniškega bremena zagotavlja vzdržnost grškega dolga in krepi zmožnosti Grčije, da dolgove poplača. To je ključnega pomena za vse upnice, tudi za Slovenijo. 

 

Slovenija je v razpravi na evroskupini opozorila, da visoka izpostavljenost nekaterih držav, tudi Slovenije, do programskih držav ostaja odprto vprašanje. Izpostavljenost Slovenije niti katere druge upnice se s tokratnim dogovorom namreč ni spremenila, ker ukrepi upravljanja z obveznostmi (npr. bilateralnimi posojili) niso bili del tokrat dogovorjenega svežnja.

 

Slovenija je zato že v Luksemburgu napovedala, da bo intenzivirala pogovore z evropskimi institucijami o drugih možnih rešitvah za znižanje relativne izpostavljenosti Slovenije.

 

Evroskupina je nato v razširjeni sestavi (EU-27 brez Velike Britanije) v luči priprav na junijski vrh EU nadaljevala razpravo o dokončanju bančne unije in reformi ESM, ki so ju na vrhu območja evra decembra lani opredelili kot prioriteti pri poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU). Ministri pričakujejo, da bo vrh EU prihodnji teden prinesel politične usmeritve glede nadaljnjega dela na tem področju.

 

Prvi in drugi steber bančne unije – enotni mehanizem nadzora nad bankami in enotni mehanizem za reševanje bank – sta že vzpostavljena, tretji steber, to je evropski sistem jamstva za vloge (EDIS), pa še ne. Za vzpostavitev tega sistema je nujno zmanjšanje tveganj v evropskem bančnem sektorju. Ta se zmanjšujejo, vendar bo treba slaba posojila v bankah po mnenju ministrov še dodatno zmanjšati.

 

Ministri zato podpirajo postopen pristop z ustreznim zmanjšanjem tveganj, ki mu bo lahko sledila tudi delitev tveganj. Ministri sicer pričakujejo, da bodo lahko časovnico za začetek politične razprave o vzpostavitvi EDIS zastavili po junijskem vrhu EU. S tem se strinja tudi Slovenija, ki je tudi sklicujoč se na poročilo o napredku pri vzpostavljanju EDIS opozorila, da bodo za resen premik potrebne jasne politične smernice. 

 

Med ministri obstaja tudi široka podpora okrepitvi vloge ESM. Strinjajo se, da bi imel večjo vlogo pri oblikovanju in nadzorovanju izvajanja programov pomoči državam ter da bi predstavljal skupni varovalni mehanizem za enotni mehanizem za reševanje bank. S tem bi zagotovili zadostne vire za morebitno reševanje več bank v kratkem obdobju.

 

Finančni ministri EU pa so potrdili dogovor o spremembah uredbe glede ukrepov za krepitev upravnega sodelovanja na področju DDV. Novi ukrepi bodo med drugih olajšali izmenjavo informacij med pristojnimi organi in izvajanje skupnih nadzorov, osredotočajo pa se na najpomembnejše in najbolj razširjene vrste goljufij, kot so davčni vrtiljaki in goljufije pri prodaji rabljenih vozil.

 

Ministri so potrdili tudi priporočila državam članicam, ki jih je v okviru t. i. evropskega semestra konec maja objavila Evropska komisija. Za Slovenijo je komisija letos pripravila dve priporočili – prvo zajema širše področje javnih financ, drugo pa širše področje konkurence in delovanja trgov. Podrobnejši odziv ministrstva na priporočila komisije je objavljen na povezavi http://www.mf.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/3448/.

 

Ni pa ministrom uspelo doseči dogovora o paketu hitrih rešitev, ki bi pred vzpostavitvijo dokončnega sistema DDV odpravile nekatere težave, povezane z DDV. Ti ukrepi bi npr. vključevali poenostavitve in harmonizacijo pravil za dokazovanje oprostitve prevoza blaga znotraj EU. Ministri bodo predlog znova obravnavali v naslednjih tednih ali mesecih.

 

Ministrica Vraničar Ermanova se je ob robu zasedanja sestala tudi z nemški kolegom Olafom Scholzem, s katerim sta izmenjala stališča do ključnih odprtih evropskih dosjejev – večletnega finančnega okvira 2021-2027, poglabljanja EMU in Grčije. Ministrica je v pogovoru predstavila tudi stališče Slovenije glede fiskalnih pravil EU, za katere bi si želeli, da dajejo smiselne usmeritve za vodenje ekonomske politike glede na stanje v posameznih gospodarstvih.

 

Odnosi z mediji