Skoči na vsebino

NOVICA

Odziv na odločitev hrvaškega ustavnega sodišča v primeru prenesenih deviznih vlog

Ministrstvo za finance je seznanjeno, da je hrvaško ustavno sodišče nedavno odločilo v škodo Ljubljanski banki (LB) in Novi ljubljanski banki (NLB), in sicer z odločbama, s katerima je zavrnilo ustavni pritožbi, ki sta ju LB in NLB vložili zoper pravnomočno sodno odločbo drugostopenjskega sodišča v Zagrebu, izdano maja 2015. V takratnem postopku je bil na podlagi pravnomočne sodne odločbe dosojeni znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa NLB pri hrvaški banki.

 

Stališče Slovenije, ki ga je glede postopkov pred hrvaškimi sodišči v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami potrdila tudi vlada, je znano in ostaja nespremenjeno. Ti postopki so v nasprotju s slovenskim ustavnim redom, poleg tega pa predstavljajo jasno kršitev prava EU in mednarodnopravnih obveznosti Hrvaške, konkretno dveh mednarodnih sporazumov, to je Sporazuma o reševanju vprašanj nasledstva iz leta 2001 in Memoranduma o razumevanju, podpisanega leta 2013 v Mokricah. Ob preučitvi dosedanjih sodb se porajajo resni dvomi o tem, ali so hrvaška sodišča zares opravila ustrezno vsebinsko obravnavo posameznih primerov.

 

Slovenija je v odzivu na nesprejemljivo ravnanje Hrvaške že večkrat odločno protestirala, nazadnje z diplomatsko noto 5. junija 2018. V njej je izrazila tudi pričakovanje, da ne bo prišlo do zasega premoženja LB ali NLB.

 

Z vidika načel dobrososedskih odnosov in lojalnega sodelovanja med članicami EU je še posebej sporno, da se sistematična diskriminacija NLB na Hrvaškem nadaljuje tudi v času pobude Slovenije za mediacijo Evropske komisije. Slovenija je namreč Evropsko komisijo 23. aprila 2018 zaprosila za posredovanje med Slovenijo in Hrvaško glede odprtega vprašanja prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. Slovenija odgovora Evropske komisije oziroma Hrvaške glede omenjene pobude še ni prejela. 

 

V tem trenutku Slovenija ostaja povsem osredotočena na priložnost, da se s posredovanjem Evropske komisije reševanje dolgotrajnega vprašanja prenesenih deviznih vlog premakne z mrtve točke. Resnost hrvaških kršitev pa od Slovenije terja preučitev tudi drugih možnosti za zagotovitev spoštovanja mednarodnega in EU prava ter slovenskega ustavnega reda. V tem pogledu je odločitev hrvaškega ustavnega sodišča dodatna okoliščina, ki jo bo potrebno upoštevati. To velja tudi v povezavi s sklepi skupščine NLB, da mora banka nadaljevati z aktivnostmi glede vlaganja pravnih sredstev in zaščite premoženja.

 

Zaostrovanje problematike prenesenih deviznih vlog in tveganja, ki jim je zaradi tega izpostavljena banka, ministrstvo za finance utrjuje v prepričanju, da je smiseln in nujen čimprejšnji vnovičen premislek o tem, na kakšen način zaščititi banko in s tem zavarovati vrednost kapitalske naložbe države v NLB z vidika zaščite interesov slovenskih davkoplačevalcev.

 

Odnosi z mediji