Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 181. redni seji vlade

Ljubljana, 14. junij 2018 - Vlada se je na današnji redni seji med drugim seznanila z letnim poročilom Kapitalske družbe (Kad) in prodajo delnic Gorenja, odgovorila pa je tudi na poslansko vprašanje glede podatkov iz odločb odmere dohodnine.

Skupščina Kada

 

Vlada se je kot skupščina seznanila z letnim poročilom Kada za poslovno leto 2017 z mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila ter informacijo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta v letu 2017.

 

Kad je lani ustvaril 9,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 49,8 milijona evrov finančnih prihodkov. Po izpolnitvi 50-milijonske obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je ustvaril čisti dobiček v višini 5,9 milijona evrov, celotni vseobsegajoči donos pa je po 50-milijonskem nakazilu znašal 32,6 milijona evrov. Brez upoštevanja nakazila v pokojninsko blagajno bi ustvaril dobiček v višini 55,9 milijona evrov in celotni vseobsegajoči donos v višini 82,6 milijona evrov, brez upoštevanja davčnih posledic.

 

Vlada se je seznanila tudi s konsolidiranim letnim poročilom skupine Kad za poslovno leto 2017 z mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta o preveritvi konsolidiranega letnega poročila.

 

Vlada je kot skupščina odločila, da bilančni dobiček iz leta 2017, ki znaša 83.740.976,49 evra, ostane v celoti nerazporejen kot preneseni dobiček. Podelila je tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu Kada za delo v poslovnem letu 2017, za revizorja za poslovno leto 2018 pa je imenovala revizijsko družbo Deloitte Revizija.

 

Vlada se je seznanila tudi, da se 29. avgusta 2018 izteče mandat članoma nadzornega sveta Stanislavu Seničarju in Aleksandru Mervarju, ter ju ponovno imenovala za člana nadzornega sveta s štiriletnim mandatom. Mandat obeh začne teči 30. avgusta 2018.

 

Poleg tega se je vlada kot skupščina Kada seznanila s prodajo 3.998.735 delnic družbe Gorenje v prevzemnem postopku po minimalni ceni 12 evrov na delnico oz. za kupnino v minimalni višini 47.984.820 evrov in ji z vidika določb zakona o Slovenskem državnem holdingu ne nasprotuje.

 

Vlada je sprejela tudi spremembo drugega odstavka 31. člena statuta Kada, s čimer se predsedniku in članom uprave Kada s soglasjem nadzornega sveta dovoli imenovanje v članstvo drugih nadzornih svetov družb.

 

Odgovor na poslansko vprašanje

 

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z dohodki, ki se vštevajo v odmero dohodnine.

 

Vlada je poslanki posredovala podatke iz Informativnih izračunov dohodnine, upoštevajoč morebitne ugovore in pritožbe do dne 30. novembra 2017. V podatkih so zajeti le tisti dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

 

Porazdelitev zavezancev glede na višino doseženega bruto dohodka, opredeljenega v odstotku od povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji za leto 2016 (v višini 19.015,92 evrov), pokaže, da je imelo nekaj manj kot 80 % vseh davčnih zavezancev bruto dohodek v višini do povprečne letne plače in so skupaj plačali manj kot 22 % dohodnine.

 

Zavezancev z dohodkom do višine minimalne plače (do 9.488,8 evrov) je bilo v letu 2016 skupaj malo manj kot 45 %, plačali pa so 0,5 % celotne dohodnine. V povprečju je imel vsak davčni zavezanec iz tega dohodkovnega razreda v tem letu 5.359 evrov dohodka, kar je za 4.130 evrov manj od zneska minimalne plače.

 

Zavezancev z dohodkom v višini nad minimalno plačo do povprečne plače je bilo 530.032 oziroma nekaj manj kot 35 % vseh zavezancev, razpolagali so v povprečju s 13.360 evri dohodka na zavezanca ter plačali v povprečju 756 evrov dohodnine in plačali malo več kot 21 % celotne dohodnine.

 

Davčnih zavezancev z bruto dohodki med eno in tremi povprečnimi plačami je bilo 19,5 %, delež njihove davčne obveznosti v skupni dohodnini pa je znašal nekaj manj kot 58 %. V povprečju so imeli ti davčni zavezanci 27.865 evrov dohodka in so plačali v povprečju 3.710 evrov dohodnine.

 

Dohodke, ki so presegli tri povprečne letne plače v Sloveniji, je imelo 17.078 zavezancev oziroma 1,1 % vseh zavezancev. Dohodnina, ki jo je plačala ta skupina zavezancev z najvišjimi bruto dohodki, je v skupni dohodnini zavzemala nekaj manj kot 21 %, plačali pa so v povprečju 23.057 evrov dohodnine.

 

Porazdelitev zavezancev po davčnih razredih pokaže, da je bilo v prvem davčnem razredu porazdeljenih malo manj kot 70 % zavezancev, ki so plačali manj kot 11 % celotne dohodnine.

 

Nekaj manj kot 25 % zavezancev je bilo porazdeljenih v drugi davčni razred, njihova odmerjena dohodnina pa je predstavljala nekaj manj kot 44 % celotne dohodnine. V povprečju je znašala dohodnina 2.209 evrov na zavezanca.

 

V tretjem davčnem razredu je bilo porazdeljenih nekaj več kot 5 % vseh zavezancev, ki so plačali več kot 36 % dohodnine. Tem zavezancem je bila odmerjena povprečna dohodnina v višini 8.610 evrov.

 

Manj kot pol odstotka zavezancev pa je bilo v zadnjem, četrtem davčnem razredu. Njihova povprečna dohodnina na zavezanca je znašala 46.810 evrov, skupaj pa jim je bila obračunana dohodnina v znesku nekaj več kot 171 mio evrov, kar predstavlja 9 % celotne odmerjene dohodnine.

 

Vlada dodaja, da odmerjene dohodnine glede na posamezne vire ni mogoče prikazati. Skupna odmerjena dohodnina se namreč izračuna na podlagi vseh dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno odmero, od katere se med letom odšteje plačana dohodnina od posameznega dohodka. Ta se šteje za akontacijo dohodnine. To pomeni, da se lahko pri posameznem viru prikaže le akontacijo dohodnine, ki pa seveda glede na povedano ne predstavlja končne odmerjene dohodnine posameznika na letni ravni.

 

Pregled porazdelitve zavezancev po posameznih vrstah dohodkov pokaže, da je največ zavezancev prejelo dohodke iz zaposlitve, od teh jih je bilo največ z dohodkom iz delovnega razmerja (plač, nadomestila plač in povračila stroškov), prav tako je iz teh dohodkov tudi najvišja odmerjena akontacija dohodnine. Poleg dohodkov iz plač je 541.628 zavezancev prejelo dohodek iz pokojnine iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je bilo odmerjene le nekaj manj kot 23 mio evrov akontacije dohodnine. Dohodke iz drugega pogodbenega razmerja je prejelo 217 tisoč zavezancem, katerim je bila odmerjena akontacija dohodnine v višini 43,6 mio evrov.

 

Vlada pojasnjuje tudi, da se letna odmera dohodnine izvede le rezidentom Slovenije ter tistim rezidentom držav članic EU oz. EGP (nerezidentov Slovenije), ki so v skladu s prvim odstavkom 269. člena ZDavP-2 in tretjim odstavkom 270. člena ZDavP-2 vložili napovedi za letno odmero dohodnine in so izpolnjeni pogoji iz 116. člena Zakona o dohodnini (če zavezanec z dokazili dokaže, da znašajo navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90 % njegovega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni). Nerezidentom, ki so bili celo davčno leto nerezidenti, se odločba o odmeri dohodnine ne izda. V kolikor je bil posamezni zavezanec del leta rezident, se mu izda odločba o odmeri dohodnine za obdobje rezidentstva. Pri tem se jim v davčno osnovo za odmero dohodnine vključi le dohodke, ki jih je prejel v času rezidentstva.

 

Odnosi z mediji