Skoči na vsebino

NOVICA

Finančni ministri EU dosegli dogovor o ukrepih za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju

Bruselj, 25. maj 2018 – Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o svežnju zakonodajnih ukrepov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju. Ta med drugim daje tudi podlago za nadaljnja prizadevanja v smeri dokončanja bančne unije, predvsem na področju delitve tveganj med državami. Konkretnejše politične odločitve in časovnico o dokončanju bančne unije je pričakovati na junijskem vrhu voditeljev EU.

Sveženj ukrepov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju med drugim vključuje ukrepe, ki bodo prispevali k stalnemu zagotavljanju zadostnega kapitala bank oz. investicijskih podjetij, kar je pomembno za primere morebitnih večjih finančnih težav ter posledičnih potreb po dokapitalizacijah oz. kritju izgub v primeru reševanja. »To je ključnega pomena, da se zaščiti vlagatelje in prepeči uporabo javnofinančnih sredstev oz. sredstev reševalnega sklada v primeru reševanja bank,« je povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

 

Ker je kapitalska ustreznost slovenskih bank zadostna, ministrica ne pričakuje, da bo uveljavitev novih pravil na kratek rok zanje pomenila dodatno breme. Bodo pa morale banke nova pravila upoštevati in če katera od njih kdaj ne bi izpolnjevala kriterijev, npr. za kapitalsko ustreznost, bi morala v prehodnih obdobjih sprejeti ustrezne ukrepe.

 

Čeprav današnjemu sporazumu na ministrski ravni kot običajno sledijo še pogajanja z Evropskim parlamentom, predstavlja dogovor po mnenju ministrice pomemben korak v nadaljnjih prizadevanjih za večjo delitev tveganj v bančni uniji in s tem njeno dokončanje, kar bo tudi tema junijskega vrha EU. »Današnji dogovor je pomemben tudi zato, ker odpira vrata intenzivnemu nadaljevanju pogovorov o dokončaju bančne unije, vključno s skupno shemo za jamstvo vlog,« je dejala ministrica.

 

Finančni ministri so sprejeli tudi sklepe, povezane z izvajanjem poglobljenih pregledov držav članic (Slovenija je letos po šestih letih izšla iz postopka presežnih makroekonomskih neravnotežij) in najnovejšim poročilom o staranju prebivalstva. V sklepih s prvega področja med drugim opozarjajo, da je treba zmanjšati škodljiva makroekonomska neravnovesja in da je nujna močna zavezanost k strukturnim reformam v vseh članicah, v sklepih z drugega področja pa so pozvali k izvajanju ukrepov, ki bodo vodili k zniževanju javnega dolga, povečali stopnjo zaposlenosti in produktivnosti ter reformirali pokojninske sisteme, sisteme zdravstvenega  varstva in dolgotrajne oskrbe.

 

»Demografske razmere v Sloveniji kažejo, da smo hitro starajoča družba. Javnofinančni stroški v zvezi s staranjem prebivalstva v Sloveniji naraščajo hitreje kot v drugih državah članicah,« je povzela ministrica. Zadnja pokojninska reforma sicer daje pričakovane rezultate, vendar pa bo treba z reformnimi ukrepi nadaljevati. »Pričakujem, da se bo delo na tem področju takoj po oblikovanju nove vlade nadaljevalo zelo intenzivno,« je dodala ministrica.

 

Ni pa ministrom danes uspelo doseči dogovora o predlaganih ukrepih na davčnem področju – o izenačitvi davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, o krepitvi upravnega sodelovanja na področju DDV in spremembi direktive o skupnem sistemu DDV glede obrnjene davčne obveznosti za dobave blaga in storitev nad določenim pragom. Iskanje kompromisa pri teh točkah se bo v prihodnjih mesecih nadaljevalo.

 

Finančni ministri območja evra pa so se v četrtek poleg bančne unije seznanili tudi z razmerami v Grčiji. Te se izboljšujejo. Grčija je naredila pomemben napredek pri implementaciji ukrepov, ki bi omogočili dokončanje programa v predvidenem roku, torej avgusta, so pa ministri grškega kolega pozvali, naj reformne ukrepe, ki so potrebni za izplačilo zadnjega obroka iz trenutnega programa pomoči, izvedejo še pred junijskim zasedanjem evroskupine.

 

Ministri so začeli tudi razpravo o lajšanju grškega dolžniškega bremena. Delovni skupini evroskupine so naložili, naj za junijsko zasedanje pripravi konkretne predloge. Ministrica Vraničar Ermanova je ob tem v razpravi spomnila na izjavo evroskupine iz junija lani, ki predvideva, da bodo pri iskanju ukrepov za večjo vzdržnost grškega dolga naslovili tudi vprašanje prekomerne izpostavljenosti posameznih držav članic do držav v programih pomoči. Slovenija je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat z 2,7 % BDP najbolj izpostavljena do držav v programih pomoči (brez upoštevanja vložka v ESM).

 

Odnosi z mediji