Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na redni in dopisni seji vlade

Ljubljana, 24. maj 2018 – Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance na 180. redni seji sprejela mnenje glede ocene skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, potrdila zaključno poročilo o izvedbi projekta Zelena proračunska reforma in se seznanila s poročilom agencije za nadzor nad revidiranjem. Opredelila se je tudi do predloga uredbe glede nekaterih nadomestil za čezmejna plačila, s sklepom ustavila postopek za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo in odgovorila na dve poslanski vprašanji. Poleg tega je danes vlada na dopisni seji izdala spremembo uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja državnega proračuna.

Vlada potrdila zaključno poročilo o izvedbi projekta Zelena proračunska reforma

Vlada je danes potrdila zaključno poročilo o izvedbi vladnega strateškega razvojnega projekta P3: Zelena proračunska reforma, ki predstavlja prvi korak na poti k pregledu in preoblikovanju obstoječih spodbud različnih resornih politik z vidika njihovega vpliva na okolje.

Vlada je 23. marca lani potrdila zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P3: Zelena proračunska reforma, na podlagi katerega je medresorska delovna skupina izvedla predvidene faze projekta in zadane naloge. Pripravila je zaključno poročilo in gradivo Zelena proračunska reforma: Okoljski in javnofinančni vidik spodbud v Sloveniji, ki predstavlja pomemben učinek projekta, saj bo ob upoštevanju v njem podanih priporočil predstavljalo podlago za sprejemanje najboljših rešitev za doseganje okoljskih ciljev.

Projekt namreč obravnava zelo občutljivo temo spodbud z vidika njihovega vpliva na okolje in njihovega preoblikovanja v smeri ozelenitve. Spodbude, ki so namenjene širokemu krogu upravičencev, tako fizičnim kot pravnim osebam, so določene v različnih zakonih in jih med seboj nepovezano omogočajo različna ministrstva. Tako naslovniki, ki so do različnih spodbud upravičeni, kot tudi ministrstva, ki spodbude omogočajo, so doslej zelo težko ugotovili, koliko sredstev se nameni za katero od skupin upravičencev in za kakšen namen, saj so bile spodbude razpršene po ministrstvih, ki niso imela pregleda nad spodbudami, ki jih omogočajo druga ministrstva.

Ta projekt predstavlja prvi korak k preoblikovanju okolju škodljivih spodbud, saj na enem mestu prinaša pregled spodbud, ki jih posamezna ministrstva omogočajo različnim upravičencem z oceno njihovega vpliva na okolje. Seznam sestavlja zbirka informacij, na podlagi katere bo mogoče spremljati razvoj spodbud v Sloveniji, še posebej s pomočjo ažuriranja seznama dve leti po koncu projekta. Ažurirani seznam spodbud, skupaj z vključitvijo zelenega (okoljskega) testa v postopek priprave vladnih gradiv, je lahko dobra podlaga za odločanje o nadaljnjih ukrepih in prednostnih politikah države. Na podlagi vseh teh priporočil bodo prihodnji odločevalci lažje sprejemali pretehtane in na ažurnih podatkih utemeljene odločitve na poti v zeleno gospodarstvo.

Projekt predstavlja prvi korak na poti k pregledu in preoblikovanju obstoječih spodbud različnih resornih politik z vidika njihovega vpliva na okolje. Prinaša prve poenotene definicije okolju škodljivih in okolju prijaznih spodbud ter okolju prijaznega in okolju škodljivega ravnanja, pregled spodbud in njihovo uvrstitev med spodbude, ki vplivajo, ne vplivajo ali pa lahko vplivajo na zmanjševanje obremenjevanja okolja. V projektu so zbrane nekatere dobre prakse iz Slovenije in EU ter priporočila za naprej.

Z namenom, da izvedeni projekt ter zlasti popis in analiza obstoječih spodbud (izključno) z vidika vplivov na okolje ne bi ostala le neizkoriščena analiza stanja v letu 2018, so ob koncu projekta priporočene nadaljnje aktivnosti, ki naj temeljijo na ugotovitvah obstoječega projekta. S ponovnim ažuriranjem stanja spodbud, ki vplivajo na okolje, dve leti po koncu projekta in vključitvijo tudi novih, naknadno identificiranih spodbud, bo omogočeno spremljanje napredka na področju preoblikovanja obstoječih spodbud z okoljskega vidika. Tako bodo zagotovljeni posodobljeni podatki o obstoju spodbud posameznih resorjev, ki imajo večji ali manjši vpliv na okolje, kar bo omogočalo nadaljnje načrtovanje in usklajevanje ukrepov resornih politik ob hkratnem upoštevanju okoljskih ciljev. Proučile se bodo tudi možnosti za uvedbo nadaljnjega ažuriranja stanja spodbud, ki vplivajo na okolje. 

Slovenijo na področju preoblikovanja okolju škodljivih spodbud čaka še veliko dela. Ta projekt želi predvsem osvetliti trenutno stanje in nakazati možnosti, ki so na voljo za reševanje te problematike. Pregled spodbud, ki so bile v okviru projekta razvrščene izključno na podlagi njihovega vpliva na okolje, prikazuje, da v Sloveniji poznamo tudi takšne, ki ne prispevajo k zmanjševanju obremenjevanja okolja. Zato je primerno in potrebno, da se v Sloveniji čim prej začne ne le razmišljati, pač pa tudi res odpravljati in preoblikovati okolju škodljive spodbude, da bodo upravičence namesto k okolju škodljivemu spodbujale k okolju prijaznemu ravnanju. Kadar te spodbude predstavljajo ugodnosti pri odmeri dajatev, je pomembno, da so dajatve oblikovane tako, da zasledujejo okoljske cilje in vključujejo eksterne stroške. Na ta način se bodo zavezanci za plačilo dajatev bolj zavedali škodljivih posledic, ki jih ima njihovo ravnanje za okolje in se bolj trudili postopati bolj zeleno.

Priporočila, oblikovana v okviru projekta, so spodbuda za razvoj celovitega, učinkovitejšega in okolju prijaznega zelenega gospodarstva. Posledično bodo omogočila bolj zdravo okolje in s tem manjšanje zdravstvenih tveganj in stroškov. V okviru procesa odprave in preoblikovanja okolju škodljivih spodbud bo mogoče pospešiti ustvarjanje novih delovnih mest v zelenih sektorjih, širjenje uporabe obnovljivih virov energije, učinkovitejšo rabo naravnih virov in energije ter optimizirati porabo javnofinančnih sredstev, namenjenih za varovanje okolja. Končno bo z ukinitvijo in preoblikovanjem okolju škodljivih spodbud Slovenija lažje izpolnjevala tudi svoje mednarodne zaveze na področju varstva okolja. Hkrati pa bo na dobri poti, da za prihodnje rodove ohrani čisto, zdravo in zeleno okolje.

Vlada je ministrstvu za finance, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvu za infrastrukturo z danes sprejetimi sklepi naložila, naj poskusno uporabijo zeleni (okoljski) test na primerih spodbud iz svoje pristojnosti, ki so popisane v okviru tega projekta.

Tako bodo preizkusili, ali je zeleni (okoljski) test ustrezno zasnovan in ali omogoča zanesljivo ter pravilno oceno posledic posamezne spodbude na okolje. Ministrstva morajo v skladu s sklepom vlade do 30. septembra 2018 o rezultatih poročati ministrstvu za finance.

Vlada poleg tega nalaga ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za finance ter generalnemu sekretariatu vlade, naj na podlagi rezultatov poskusne uporabe zelenega (okoljskega testa) proučijo možnosti in do konca letošnjega leta pripravijo predlog za vključitev tega testa v Prilogo 1 k vladnemu gradivu.

Vlada ministrstvu za finance, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvu za infrastrukturo nalaga še, naj proučijo možnosti za upoštevanje priporočil, navedenih v gradivu Zelena proračunska reforma: Okoljski in javnofinančni vidik spodbud v Sloveniji.

 

Vlada sprejela mnenje glede ocene skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili

Vlada je sprejela stališče do Ocene fiskalnega sveta o skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka Programa stabilnosti – dopolnitev 2018 ob predpostavki nespremenjenih politik. Vlada bo mnenje posredovala v seznanitev državnemu zboru in fiskalnemu svetu.

Vlada v mnenju ne nasprotuje ugotovitvi fiskalnega sveta, da predstavljeni fiskalni scenariji za letošnje in naslednja leta, pripravljeni na predpostavki nespremenjenih politik, lahko pomenijo neskladje s fiskalnim pravilom glede približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju, zato vlada ves čas poudarja, da bo naslednja vlada s polnimi pooblastili morala nemudoma pripraviti ciljni scenarij in nadaljevati z nadaljnjimi ukrepi za dokončanje javnofinančne konsolidacije. Vendar pa se vlada ne more strinjati z dinamiko nadaljnje javnofinančne konsolidacije, ki jo priporoča fiskalni svet. Ob predpostavki v Programu stabilnosti napovedanih prihodkov bi takšna dinamika dokončanja javnofinančne konsolidacije zahtevala obsežen poseg v javnofinančne odhodke. Če upoštevamo običajen pristop, kjer pretežni del konsolidacije zagotovi državni proračun (več kot 85 %) in le manjši del druge enote sektorja država (javni zavodi, skladi, agencije, gospodarske družbe v sektorju država), to za leto 2019 pomeni za okoli 485 milijonov evrov ukrepov in v letu 2020 za 675 milijonov evrov ukrepov. Vlada opozarja, da bi takšna dinamika javnofinančne konsolidacije lahko ogrozila stabilnost slovenskega javnofinančnega sistema, obseg investicij, financiranih iz javnih sredstev, črpanje EU sredstev in posledično negativno vplivala na gospodarsko rast in blagostanje prebivalcev Slovenije.

Glede ocene skladnosti z izdatkovnim pravilom se vlada strinja z ugotovitvami fiskalnega sveta, da predlagani fiskalni scenariji niso skladni z izdatkovnim pravilom. Ob tem vlada opozarja, da bi spoštovanje pravila zahtevalo vodenje še bolj restriktivne fiskalne politike, ki pa bi ogrozila tako gospodarsko rast kot blagostanje državljanov. To izdatkovno pravilo uporablja Evropska komisija, ki vzporedno preverja tako merilo rasti odhodkov kot strukturni napor. Država članica mora izpolnjevati en ali drug kriterij, oceni pa se tudi dvoletna povprečja.

Za postopno odpravo primanjkljaja skladno z zahtevami iz Pakta za stabilnost in rast vlada predvideva, da je ob obstoječi metodologiji Evropske komisije in preračunih ministrstva za finance uravnoteženost javnih financ sektorja država brez negativnega vpliva na gospodarsko rast mogoče doseči s postopnim približevanjem strukturnega salda srednjeročnemu cilju do konca leta 2020. Ugodnejši makroekonomski trendi in napovedi tako omogočajo zmerno zvišanje odhodkov sektorja država kot tudi njegovih posameznih blagajn. Pri tem še naprej velja, da mora ostati rast javnofinančnih prihodkov višja od rasti javnofinančnih odhodkov. To nam hkrati omogoča postopno doseganje javnofinančnih ciljev na način, da smo vsaj delno skladni s pravili EU, hkrati pa si prizadevamo, da ohranimo široko osnovano stabilno gospodarsko rast, ki ne temelji več samo na izvozu, temveč tudi na krepitvi povpraševanja gospodinjstev in domačih investicij, tako javnih kot zasebnih.

Vlada meni, da je treba pri vrednotenju skladnosti predstavljenih fiskalnih scenarijev z nacionalnimi in EU fiskalnimi pravili upoštevati, da so scenariji pripravljeni na t. i. predpostavki nespremenjenih politik in da vlada nima pooblastil, da s strukturnimi ukrepi že v letu 2018 zagotovi zahtevani nominalni presežek sektorja država v višini 1,2 % BDP. Po mnenju vlade je dokument pripravljen v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast, ki so predvidena za primer, ko dokument pripravlja vlada brez polnih pooblastil. Dodatno je vlada v dokumentu prikazala pot, kot tudi doseganje MTO v letu 2020.

Vlada se strinja, da bo treba z ukrepi nadaljnje javnofinančne konsolidacije nadaljevati, po možnosti tako, da se zagotovi javnofinančna stabilnost in stabilnost poslovnega okolja in s tem pogoji za nadaljnjo vzdržno gospodarsko rast, ki edina lahko zagotovi višjo blaginjo prebivalcem Slovenije.

Vlada dodaja, da je ključna naloga fiskalne politike zagotovitev pogojev za nadaljnjo vzdržno gospodarsko rast in razvoj države. Konsolidacija javnih financ, ki bo odpravila nakopičena strukturna neravnotežja mora biti skladna z ekonomskim ciklom. Že samo opredeljevanje fiskalne politike in spoštovanje zavez zahteva srednjeročno naravnanost. Pri tem ni dvoma, da je ocenjevanje letne skladnosti fiskalne politike kot tudi njeno načrtovanje odvisno od doseženih rezultatov, ki pa so znani z zamikom. Osnove načrtovanja izhajajo iz negotovih napovedi neodvisnih institucij. Breme razkoraka med napovedjo in doseženo ustrezno fiskalno potjo ne more biti razlog za dodatno zaostrovanje pravil in načrtovanja. Vsako fiskalno pravilo že po opredelitvi mora upoštevati vsaj srednjeročni vidik zasledovanja javnofinančnih ciljev in se na ta način izogniti procikličnemu delovanju javnofinančne politike. Ob upoštevanju načela previdnosti pri javnofinančnem načrtovanju se je sicer v preteklih letih nekajkrat izkazalo, da so bile gospodarske razmere ugodnejše od pričakovanih, kar pa se ne sme izkazovati kot problem. Takšno načrtovanje prihodkov in odhodkov bo pripomoglo k lažjemu zasledovanju oziroma doseganju javnofinančnih ciljev.

 

Vlada se je seznanila s poročilom agencije za nadzor nad revidiranjem

Vlada se je danes seznanila z letnim poročilom Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2017. Dala je tudi soglasje k predlogu uporabe presežka prihodkov nad odhodki, in sicer tako, da se akumulirani presežek na dan 31. decembra 2017 v višini 36.691 evrov nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti agencije.

Revidirano letno poročilo agencije za leto 2017 je 26. februarja letos sprejel tudi strokovni svet agencije in soglašal s predlogom o uporabi presežka prihodkov nad odhodki na dan 31. decembra 2017.

Agencija, katere naloga je opravljanje nadzora nad kakovostjo revidiranja, v letnem poročilu navaja, da so bili v letu 2017 v celoti doseženi vsi cilji, ki si jih je zadala, med drugim opravljanje nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti ter nadzor nad Slovenskim inštitutom za revizijo pri izvajanju nadzora nad kakovostjo revidiranja.

Agencija je lani opravila štiri neposredne nadzore nad revizijskimi družbami oz. 14 nadzorov nad pooblaščenimi revizorji revizijske družbe, v imenu katere opravljajo storitve revidiranja. Agencija je preverila tudi celotno nadzorno dokumentacijo subjektov nadzora, ki jo je prejela od inštituta.

Lani je bilo s strani agencije in inštituta skupaj neposredno nadzorovanih 27 pooblaščenih revizorjev (kar pomeni 19 odstotkov vseh aktivnih pooblaščenih revizorjev, ki opravljajo revizije računovodskih izkazov), 13 revizijskih družb (kar pomeni 25 odstotkov vseh revizijskih družb z veljavnim dovoljenjem za opravljanje storitev revidiranja v Sloveniji) in 14 pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti (kar pomeni sedem odstotkov vseh pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti).

Direktorica agencije je ob predložitvi letnega poročila agencije predložila tudi poročilo o delovanju, poslovanju in opravljanju nalog iz pristojnosti agencije za lansko leto.

V obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 je bilo realiziranih 410.828 evrov prihodkov in 401.450 evrov odhodkov, kar pomeni presežek prihodkov nad odhodki po nastanku poslovnega dogodka v višini 9378 evrov. Presežek prihodkov nad odhodki se je prištel k akumuliranemu presežku prihodkov nad odhodki, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 36.691 evrov. Namenil se bo za opravljanje in razvoj dejavnosti agencije ter njeno redno delovanje in učinkovito izvajanje vseh njenih nalog v letu 2018.

Vlada je danes sprejela sklep, da se postopek za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu, ki ga je sprožila družba Viva, ustavi. Vlagatelj je namreč umaknil zahtevo za dodelitev koncesije.

Družba Viva je 5. januarja letos podala zahtevo za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na območju lokalne skupnosti Šempeter–Vrtojba, nato pa je 27. marca ministrstvo za finance pisno obvestila, da navedeno zahtevo umika.

Stranka lahko v skladu z zakonom o upravnem postopku delno ali v celoti umakne zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi. Stroški postopka gredo v skladu z zakonom o igrah na srečo v breme vlagatelja.

 

Vlada podpira predlog uredbe glede nekaterih nadomestil za čezmejna plačila v Uniji      

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije glede uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe(ES) št. 924/2009 glede nekaterih nadomestil za čezmejna plačila v Uniji in nadomestil za pretvorbo valut.

Cilj predloga uredbe je, da se tudi posameznikom in podjetjem v državah zunaj evrskega območja omogoči, da transakcije v evrih v svoji ali drugi državi članici opravljajo pod enakimi pogoji. Vsa čezmejna plačila v evrih znotraj EU, vendar zunaj evrskega območja, bodo stala enako kot domača plačila v lokalni uradni valuti. Poleg tega predlog prinaša več preglednosti in konkurence za storitve na področju pretvorbe valut, če potrošniki kupujejo blago ali storitve v valuti, ki ni njihova.

Potrošniki in podjetja v evrskem območju že plačujejo zelo nizka nadomestila za čezmejna plačila v evrih zaradi uvedbe uredbe o čezmejnih plačilih v letu 2009. Po sedanjih pravilih lahko prebivalci ali podjetja evrskega območja transakcije v evrih v svoji ali drugi državi  članice evrskega območja opravljajo pod enakimi pogoji. Cilj predloga uredbe pa je, da se to omogoči tudi posameznikom in podjetjem v državah zunaj evrskega območja pri potovanjih ali plačilih v tujini, s čimer bi se odpravili visoki stroški čezmejnih transakcij v evrih znotraj EU.

Predlog uredbe predvsem določa, da se nadomestila, ki se zaračunavajo za čezmejna plačila v evrih, enaka, kot bi bila za enakovredna domača plačila v lokalni valuti. To bo znižalo nadomestila na nekaj evrov ali celo centov. Trenutna visoka nadomestila so ovira za enotni trg, saj ustvarjajo ovire za čezmejne dejavnosti gospodinjstev (kupovanje blaga ali storitev na območju druge valute) in podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij. To ustvarja veliko vrzel med prebivalci evrskega območja, ki izkoriščajo prednosti enotne valute, in prebivalci zunaj evrskega območja, ki lahko poceni transakcije opravijo le znotraj svoje države.

Predlog uredbe bo omogočil tudi preglednost plačil, ki vključujejo različne valute EU. Trenutno potrošniki običajno niso obveščeni o stroških transakcije, ki vključuje pretvorbo valute, ali pa za njih sploh ne vedo. Zato bo predlog vseboval zahtevo, da bodo morali biti potrošniki v celoti obveščeni o stroških pretvorbe valute, preden opravijo takšno plačilo (npr. plačilo s kartico v tujini, naj gre za dvig gotovine na bankomatih ali plačilo s kartico na prodajnem mestu ali prek spleta). To pomeni, da bodo lahko primerjali stroške različnih možnosti pretvorbe. Za novo ureditev glede pretvorbe valut je v predlogu uredbe predvideno prehodno obdobje in naj bi se začela uporabljati 36 mesecev po uveljavitvi uredbe.

V skladu s predlogom uredbe bo EBA (European Banking Authority) v šestih mesecih od uveljavitve uredbe pripravila izvedbene tehnične standarde, ki bodo določili na kakšen način ponudniki plačilnih storitev zagotovijo preglednost in primerjavo cen različnih opcij storitve menjave valut. Izvedbene tehnične standarde bo sprejela Evropska komisija.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede delovanja Ljubljanske banke in Agencije za sanacijo bank in hranilnic      

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Matjaža Hana v zvezi z delovanjem Ljubljanske banke ter Agencije za sanacijo bank in hranilnic.

Han navaja, da so se v javnosti pojavila upravičena vprašanja v zvezi s stroški in učinki pravnih postopkov, s katerimi Nova Ljubljanska banka in Ljubljanska banka pred hrvaškimi sodišči zastopata svoj ter pravni interes Republike Slovenije.

Vlada uvodoma pojasnjuje, da se zaradi nerazumevanja in kompleksnosti problematike LB na Hrvaškem v javnosti napačno ustvarja vtis, da je ravnanje LB neustrezno ali premalo odločno. LB je namreč na Hrvaškem podvržena sistematičnemu arbitrarnemu ravnanju hrvaških sodnih in izvršilnih oblasti, ki se razteza tudi na odločanje o pravnih sredstvih, ki jih LB vlaga v postopkih. Enaka situacija velja za NLB. 

V zvezi z Agencijo Han izhaja iz podatkov AJPES-a o tem, da je kot edini družbenik LB navedena Agencija. Zato vlada pojasnjuje, da AJPES pri delniških družbah ne vodi podatkov o delničarjih, ker se ti skladno z Zakonom o gospodarskih družbah ne vpisujejo v sodni register. Kjer so pri delniških družbah še vpisani podatki o družbenikih, gre za stare podatke, ki so ostali v centralnem registru gospodarskih družb iz časa, ko je ta vodil tudi podatke o delničarjih.

Agencija je na podlagi 22.c člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije postala lastnik in uprava LB, katere edina dejavnost je postala upravljanje s preostankom premoženja. Na podlagi četrtega odstavka 68. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe je z dnem uveljavitve tega zakona lastnik delnic LB postal Sklad Republike Slovenije za sukcesijo. Agencija je prenehala z delovanjem v skladu z Uredbo o prenehanju delovanja Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.

Sklad Republike Slovenije za sukcesijo se je skladno z Zakonom o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike Slovenije za nasledstvo preoblikoval v Sklad Republike Slovenije za nasledstvo. Premoženje Sklada Republike Slovenije za sukcesijo, vključno z naložbo v LB, je postalo namensko premoženje Sklada. V skladu z navedenim je Sklad edini družbenik LB, kar pomeni, da je Sklad tista oseba, ki odloča na skupščini LB. Ministrstvo, pristojno za področje delovanja Sklada, je ministrstvo, pristojno za finance. Sklad ima direktorja, ki ga na predlog ministra, pristojnega za finance, ob predhodnem soglasju nadzornega sveta imenuje vlada. Nadzorni svet Sklada sestavljajo predsednik, ki je vsakokratni minister, pristojen za finance, in štirje člani, ki jih na predlog ministra, pristojnega za finance, imenuje vlada za petletno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja. Akt o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada (Uradni list RS, št. 40/06 in 3/18) podrobneje določa sestavo nadzornega sveta, in sicer članov, ki jih imenuje vlada. Poleg predsednika nadzornega sveta so člani nadzornega sveta:
• dva predstavnika ministrstva, pristojnega za finance,
• en predstavnik ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in
• en predstavnik Banke Slovenije.
V zvezi z LB vlada pojasnjuje, da ima LB zaradi nerešenih nasledstvenih vprašanj nekdanje SFRJ poseben status, tako imenovani status sukcesijske banke (kot izhaja iz ugotovitvene odločbe Banke Slovenije št. 10/10-97/IV s 23. 7. 1997). V skladu z UZITUL-A je LB med drugim obdržala obveznosti in terjatve, ki so po naravi predmet sukcesijskih razmerij po razpadu SFRJ. LB torej ne predstavlja običajne gospodarske družbe, katere namen je, kot to določa prvi odstavek 3. člena ZGD-1, opravljanje pridobitne dejavnosti kot njene izključne dejavnosti. Poslovni predmet LB je skladno z UZITUL upravljanje s preostankom premoženja in v tem okviru reševanje vprašanj premoženjskih razmerij, ki se tičejo sukcesije SFRJ.
V skladu s prej navedenim člane nadzornega sveta LB skladno z ZGD-1 imenuje skupščina LB. Sklad kot edini delničar na njej imenuje člane nadzornega sveta izmed strokovnjakov, ki so se ali se ukvarjajo z reševanjem vprašanj nasledstva SFRJ in s tem povezanimi vprašanji LB. Članice nadzornega sveta LB so trenutno Damjana Mlakar in Urška Cvelbar, obe iz Ministrstva za finance, ter Taja Čehovin iz Ministrstva za zunanje zadeve. Članice nadzornega sveta svoje delo opravljajo brez plačila.
Predsednica uprave LB, ki jo imenuje nadzorni svet LB, je od leta 2016 dalje Božislava Javornik, prej več kot 20 let zaposlena v NLB, kjer se je kot notranja revizorka in direktorica IT področja srečevala tudi s problematiko LB. Enako pomembna so njena vedenja o bančnih poslih in drugih bančnih razmerjih ter njihovem knjigovodenju iz časa pred razpadom SFRJ in sprejemom UZITUL-A. Ker LB ni običajna gospodarska družba, katere namen delovanja bi bilo opravljanje pridobitne dejavnosti, ampak je njen predmet poslovanja določen z UZITUL, vlada ocenjuje odločitev Sklada, da za vodenje LB zaenkrat zadošča enočlanska uprava, tudi zaradi gospodarnega ravnanja in v izogib nepotrebnim dodatnim stroškom, za primerno. Če bi se izkazalo za potrebno, pa ima nadzorni svet LB vedno možnost razširiti upravo LB z imenovanjem dodatnih članov.
Kot že navedeno, je v skladu z UZITUL poslovni predmet LB upravljanje s preostankom premoženja. Njen namen je omejeno poslovanje v okviru UZITUL, konkretno reševanje vprašanj, ki se tičejo premoženjskih razmerij LB v razmerju do sukcesije SFRJ. Za potrebe tega LB:
• upravlja s premoženjem LB;
• vodi sodne postopke, na eni strani iz naslova uveljavljanja terjatev LB in na drugi strani iz naslova starih deviznih vlog;
• v skladu z določili Zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15) sodeluje s Skladom v vseh fazah izvajanja tega zakona, Skladu daje na razpolago svoje baze podatkov in dokumentacijo, ki se nanaša na neizplačane stare devizne vloge, Sklad pa njej podatke in dokumentacijo o vseh izplačilih po tem zakonu;
• zagotavlja pristojnim organom Republike Slovenije vso dokumentacijo in druge podatke, ki jih Republika Slovenija potrebuje za reševanje nasledstvenih vprašanj, ki so vezana na LB, in vodenje s tem povezanih postopkov.
Gre za upravljanje premoženja in s tem povezane aktivnosti reševanja nasledstvenih vprašanj LB ter zaščite njenih interesov in posledično interesov Republike Slovenije. Strošek teh aktivnosti LB je v letih od 2011 dalje znašal povprečno 565.000 EUR letno. To vključuje stroške za delovanje LB, kot so stroški pisarne, IT obdelav, računovodenja in revizije ter stroške, povezane s sodnimi in drugimi postopki pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter organi, ki predstavljajo pretežni del stroškov.
 
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede podatkov iz odločb odmere dohodnine       
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi s podatki iz odločb odmere dohodnine.
Lepa Šimenko sprašuje glede podatkov iz odločb odmere dohodnine za leti 2016 in 2017, v katerem opozarja, da Ministrstvo za finance še vedno ni pripravilo analize podatkov iz odločb odmere dohodnine za leto 2016 in zakaj se analize pripravljajo tako pozno, saj bi morala biti v tem času narejena že analiza za leto 2017. Zanimajo jo tudi določeni podatki o davčnih olajšavah in številu zavezancev.
Vlada odgovarja, da od leta 2008 odmera dohodnine poteka na podlagi informativnih izračunov dohodnine (IID), ki jih zavezanci prejmejo na dom. IID je sestavljen na podlagi uradnih evidenc podatkov izplačevalcev dohodkov in podatkov, ki so jih Finančni upravi RS do 5. februarja posredovali zavezanci za dohodnino. IID mora FURS posredovati v skladu z 267. členom Zakona o davčnem postopku najkasneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto, to pomeni, da bo informativni izračun za leto 2017 zavezancem posredovan do 31. maja 2018. V primeru, da zavezancu IID ni bil vročen do 15. junija tekočega leta za preteklo davčno leto, mora vložiti napoved za odmero dohodnine, ne glede na višino prejetega dohodka. Rok za vložitev napovedi je v tem primeru 31. julij tekočega leta za preteklo leto (skrajni rok za vložitev napovedi za leto 2017 je 31. julij 2018). Vsak zavezanec mora IID natančno pregledati in v primeru, da se z izračunom ne strinja, mora najpozneje v 30 dneh od datuma odpreme podati ugovor, v nasprotnem primeru IID postane odmerna odločba. Na podlagi morebitnega ugovora mora FURS v skladu z 276. členom Zakona o davčnem postopku izdati novo odločbo o odmeri dohodnine do 31. oktobra za preteklo leto (to pomeni za leto 2017 do 31. oktobra 2018). Po izdani novi odločbi se lahko zavezanci ponovno pritožijo, če se ne strinjajo. Upoštevajoč vse roke za pritožbo in nadaljnjo obdelavo so lahko prvi najbolj prečiščeni podatki iz analiz na voljo šele v naslednjem letu. To pomeni za leto 2017 v letu 2019. Z vidika priprave in posredovanja podatkov je bilo torej mogoče pripraviti le podatke iz odločb odmere dohodnine za leto 2016, saj glede na prej navedeno IID za leto 2017 še niso bili posredovani vsem zavezancem.
Vlada poudarja, da so do posebne osebne olajšave upravičeni rezidenti, ki opravljajo specializiran poklic in so vpisani v razvid ter nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V primeru, da samostojni kulturni delavci, novinarji in športniki opravljajo eno izmed navedenih dejavnosti, ter izpolnjujejo prej navedene pogoje, so upravičeni do posebne osebne olajšave v skladu s 113. členom ZDoh-2. Pri tem vlada izpostavlja, da so do posebne osebne olajšave upravičeni le tisti zavezanci, ki imajo dohodke iz dejavnosti in ugotavljajo svojo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
Ti zavezanci uveljavljajo torej posebno osebno olajšavo pri obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti in ne pri odmeri dohodnine.
Te olajšave je pri obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti za leto 2016 uveljavljalo 440 zavezancev v višini 820.705 evrov. Največ je bilo zavezancev, ki opravljajo specializirani poklic s področja kulture, in sicer 71 % od vseh z uveljavljano posebno osebno olajšavo, uveljavljali pa so 67 % olajšav. Sledijo športniki, ki so predstavljali 17 % vseh z uveljavljano posebno osebno olajšavo. Najmanj, in sicer 12 % zavezancev, je bilo samozaposlenih s področja novinarstva, v povprečju so uveljavljali olajšave, ki so znašale 17 % od vseh uveljavljanih posebnih osebnih olajšav.
V skladu z ZDoh-2 se lahko rezidentu, ki se šola ali je vpisan na študij do 26. leta, pri letni odmeri dohodnine prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz opravljanja občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije. Pri odmeri dohodnine za leto 2016 je uveljavljalo to olajšavo 95.165 zavezancev v skupni višini 122.214.747 evrov.
Pri odmeri dohodnine za leto 2016 je bilo skupaj 510.112 vzdrževanih družinskih članov, od tega je bilo 440.905 vzdrževanih otrok oz. 86 % vseh vzdrževanih družinskih članov. Med vsemi vzdrževanimi člani je bilo otrok do 18. leta starosti (A1) manj kot 68 %, otrok od 18. do 26. leta starosti, ki neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje (A2), je bilo nekaj več kot 16 %. Otrok, starejši od 26 let, ki so bili vpisani na študij do 26. leta starosti (A3), je bilo 0,7 %. Otrok, ki so bili starejši od 18 let, ki se niso izobraževali in so bili prijavljeni pri službi za zaposlovanje (A4), je bilo malo manj kot 2%. Otrok, ki so potrebovali posebno nego (A5), je bilo okoli 1 %. Otrok, nezmožnih za delo, ne glede na starost (B), je bilo 0,3 %. Zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, ki niso bili zaposleni (C), je bilo nekaj več kot 11 %. Staršev (D) je bilo nekaj manj kot 1 % in drugih članov kmetijskega gospodinjstva manj kot 0,1 %.
Fizična oseba, ki je rezident države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke, lahko uveljavlja splošno olajšavo, osebno olajšavo, posebno osebno olajšavo, olajšavo za vzdrževane družinske člane in olajšavo za dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar le v primeru, če zavezanec z dokazili dokaže, da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. Glede na povedano je lahko torej odločba o odmeri dohodnine izdana zavezancu naknadno na posameznih finančnih uradih, pri čemer pa, kar je najpomembneje v tem primeru, ne govorimo o posebni olajšavi, temveč to le pomeni, da je zavezanec upravičen do uveljavljanja vseh prej navedenih olajšav. Žal iz podatkov odločb odmere dohodnine ni mogoče ustrezno izločiti teh zavezancev in glede na to pripraviti skupnega zneska uveljavljanih olajšav. Na voljo je le število zavezancev, ki so za leto 2015 FURS posredovali zahtevek za uveljavljanje davčnih olajšav. Teh zavezancev je bilo v letu 2015 93, njihov bruto dohodek je znašal 2.508.594,81 evrov. Novejših podatkov še ni na voljo, saj se rok za vložitev napovedi izteče 31. 7. 2018.
Na podlagi podatkov odmere dohodnine za leto 2016 je 54.249 zavezancev uveljavljalo olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Skupni znesek olajšave je znašal 21.300.197 evrov.
 
Vlada na dopisni seji izdala spremembo uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja državnega proračuna 
Vlada je na današnji dopisni seji izdala spremenjeno in dopolnjeno uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna.
Ministrstvo za finance se je v času priprave sprememb in dopolnitev zakona o javnih financah (ZJF-H), vezanih na implementacijo Direktive Sveta 2011/85/EU o zahtevah glede proračunskih okvirov držav članic usklajevalo s predstavniki Evropske komisije. Ne glede na to je Evropska komisija po sprejetju zakona Sloveniji sporočila, da je treba vsebino zakona o javnih financah še nekoliko podrobneje urediti, kar pa se lahko uredi tudi v podzakonskem predpisu.

Z danes izdano spremembo uredbo se tako podrobneje ureja:
- kdaj in s katero tabelo se primerjajo proračunske napovedi med pomladansko in jesensko napovedjo,
- obveznost priprave analize občutljivosti na letni ravni (v zakonu je določena zgolj obvezna priprava analize občutljivosti pri Pripravi programa stabilnosti),
- da Fiskalni svet (lahko bi bil kdo drug, če bi ga imeli, ne sme pa biti UMAR) ex post oceni proračunske napovedi  (lahko tudi vsake tri leta),
- da je za pripravo osnutka proračunskega načrta odgovoren minister za finance.

 

Odnosi z mediji