Skoči na vsebino

NOVICA

Evropska komisija priznava napredek Slovenije

Ljubljana, 23. maj 2018 – Evropska komisija Sloveniji priznava napredek, ki ga je dosegla v zadnjih letih, kar je vsekakor dodatna potrditev, da smo na pravi poti. Vsekakor nas tudi to priznanje Evropske komisije veseli, a zavedati se je treba, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ še nismo dosegli, prav tako ne ustreznega fiskalnega prostora, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu. Z aktivnostmi na področju strukturnih reform je treba intenzivno nadaljevati, da bomo dosegli dolgoročne pozitivne učinke.

Evropska komisija je za Slovenijo letos pripravila dve priporočili, prvo zajema širše področje javnih financ, drugo pa širše področje konkurence in delovanja trgov. Gre za področja, ki jih je Slovenija naslovila v Nacionalnem reformnem programu ter Programu stabilnosti in naslavljajo nadaljevanje aktivnosti za krepitev gospodarske rasti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Slovenija je letos dokumente zaradi volilnega leta pripravila ob predpostavki nespremenjenih politik, zato konkretni ukrepi niso bili naslovljeni.

 

Komisija priznava napredek, ki ga je Slovenija dosegla v zadnjih letih, kar se kaže predvsem v dobrih makroekonomskih kazalcih. Hkrati pa opozarja na nujnost nadaljnjega ukrepanja na področju omejevanja rasti javnofinančnih izdatkov tako, da bo doseženo tudi zahtevano strukturno izboljšanje javnih financ v višini 0,65 % BDP v letu 2019. Na srednji in dolgi rok še naprej izpostavlja nujnost prilagoditev na področju trga dela, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Komisija priporoča tudi skupek ukrepov za krepitev konkurence s poudarkom na financiranju hitrorastočih podjetij, deregulacije trgov, nadzora nad javnimi naročili ter izvedbe privatizacije.

 

Področja priporočil smo pričakovali, njihovo izvajanje pa bo omogočilo nadaljnje izboljšanje strukture javnih financ in zagotovilo temelje za krepitev potencialne rasti. Komisija jasno opredeljuje tudi nujnost takojšnjega ukrepanja na področju omejitve rasti izdatkov. Pri svojih zahtevah je sicer pripoznala, da slovensko gospodarstvo ciklično še ni v dobrih časih in da se ne pregreva, a da se je treba zavedati, da še vedno ni dosežena srednjeročna uravnoteženost javnih financ, niti ni zagotovljen ustrezen fiskalni prostor za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu. Na vse to ves čas opozarja tudi ministrstvo za finance.

Odnosi z mediji