Skoči na vsebino

NOVICA

Državni sekretar Renčelj na letnem zasedanju EBRD za ambiciozno vlogo banke v Sloveniji

Mrtvo morje, 10. maj 2018 – V Jordaniji se je danes zaključilo dvodnevno letno zasedanje Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki se ga je udeležil državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj. Ob robu zasedanja se je med drugim sestal s prvim podpredsednikom banke Jürgnom Rigterinkom in podpredsednikom za bančne operacije Alainom Pillouxom, s katerima so govorili predvsem o pogojih za ambicioznejšo vlogo banke v Sloveniji.

Triletna strategija EBRD za Slovenijo, ki je bila sprejeta leta 2014, se je z lanskim letom zaključila. Banka je že začela s pripravljalnimi deli za novo strategijo, ki bo po pričakovanjih nadgradila obstoječo. »Želimo si, da bi EBRD še okrepila delovanje v Sloveniji; prepričani smo namreč, da je lahko banka, ki je osredotočena na sodelovanje z zasebnim sektorjem, na nekaterih področjih ključni partner,« je dejal državni sekretar Renčelj.

 

EBRD je lani financirala projekte v vrednosti 9,7 milijarde evrov, letos pa načrtuje od osem do devet milijard evrov naložb. V Sloveniji je doslej financirala 81 operacij v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov (76 odstotkov vseh projektov v zasebnem sektorju), trenutno pa je njen portfelj v naši državi težak dobrih 300 milijonov evrov.

 

Delovanje EBRD v prihodnosti, po izteku obstoječe strategije banke za obdobje 2016-2020, je bilo sicer glavna tema zasedanja odbora guvernerjev. Predsednik EBRD Suma Chakrabarti je napovedal, da bodo po zasedanju v banki preučili, ali bi lahko okrepili vlaganja v regijah, v katerih so že prisotni, na zasedanju maja prihodnje leto pa bodo delničarji odločali, ali naj banka preuči tudi možnost širitve v regije, v katerih trenutno ni prisotna. EBRD ocenjuje, da bi lahko letno investirala še okoli tri milijarde evrov več kot zdaj, svoje aktivnosti pa namerava okrepiti predvsem na področju trajnostnega razvoja.

 

Slovenija je jasno podprla krepitev aktivnosti EBRD predvsem v državah, v katerih je trenutno že prisotna, tudi v naši državi. Državni sekretar Renčelj je soglašal z usmeritvijo, da je po nekaj širitvah mandata banke koristno in nujno opraviti strateški pregled, kakšne so potrebe v državah operacij, tudi v Sloveniji, in na drugi strani preveriti, ali so orodja, ki jih ima EBRD na voljo, ustrezna.

 

Ta pregled mora po mnenju Slovenije vključevati tudi razmislek o morebitni potrebi po razvoju novih orodij, s pomočjo katerih bi lahko banka naslovila potrebe v bolj razvitih državah, kjer izvaja operacije. Državni sekretar je med pogoji za krepitev vloge banke izpostavil tudi ustrezno prisotnost banke na terenu in dostop do njenega strokovnega osebja.

 

Slovenija sicer vidi vlogo banke predvsem v sodelovanju pri bolj sofisticiranih projektih in projektih z večjim tveganjem. Pomen banke s sedežem v Londonu je toliko večji tudi zato, ker se investitorji za sodelovanje v določenih poslih odločijo tudi zato, ker v njih sodeluje EBRD. Poleg posojilne aktivnosti je pomembno tudi njeno vključevanje z lastniškim kapitalom ter prenos znanja in dobrih praks banke v skupnih projektih.

 

EBRD je v okviru letnega zasedanja objavila tudi najnovejšo gospodarsko napoved, v kateri ugotavlja, da se gospodarsko okrevanje nadaljuje, vendar naj bi se rast umirila. Regiji, v kateri deluje, EBRD za letos napoveduje 3,3-odstotno rast BDP, kar je malenkost več od zadnje novembrske napovedi, leta 2019 pa naj bi dosegla 3,2 odstotka. Lani je rast dosegla 3,8 odstotka.

 

Napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo je EBRD zvišala za 1,1 odstotne točke na štiri odstotke, prihodnje leto pa naj bi dosegla 3,3 odstotka. Kljub izboljšanju letošnje napovedi banka naši državi glede na lansko petodstotno zvišanje BDP napoveduje rahlo upočasnitev krepitve gospodarske rasti, ki pa naj bi na kratek rok ostala relativno čvrsta.

 

Na srednjeročni rezultat bo po oceni EBRD vplivala predvsem hitrost strukturnih reform, glede katerih sicer opažajo napredek, vendar delo še ni končano. Ključne se jim zdijo reforme na področju plač v javnem sektorju, pokojninskega sistema, zdravstva in izobraževanja, k višji rasti pa bi po njihovem mnenju med drugim prispevalo tudi nadaljnje razdolževanje podjetij in dodatne izboljšave poslovnega okolja.

 

Odnosi z mediji