Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 179. seji vlade

Ljubljana, 10. maj 2018 – Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance sprejela poročilo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države v letu 2017, določila besedilo vloge za podaljšanje uporabe praga letnega prometa 50.000 evrov za male davčne zavezance, sprejela opredelitev v primeru tožbe zaradi direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb, sprejela stališča do predloga direktive o skupnem sistemu davka od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, predloga direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo, predloga direktive o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem ter predlogov uredb o izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice ter glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti. Vlada je odgovorila tudi na tri pisna poslanska vprašanja.

Vlada sprejela poročilo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države

Vlada je danes sprejela poročilo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države v letu 2017. V tem letu so bile prodane terjatve, ki jih je imela država do treh dolžnikov – družbe PROTECT GL v stečaju, družbe JAVOR Pivka v likvidaciji in družbe VALJI. Za prodajo teh terjatev je država prejela skupno 1.143.250 evrov kupnine.

 

Država je 10. aprila 2017 prodala terjatev, ki jo je imela do družbe PROTECT GL v stečaju, in sicer kupcu Jožefu Lavrihu. Predmet prodaje so bile terjatve Finančne uprave RS (FURS) iz naslova neporavnanih obveznosti davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb. Skupna terjatev FURS, ki vključuje tudi zamudne obresti, je 13. februarja 2017 znašala 160.551 evrov. Država je s prodajo terjatve dobila 112.287 evrov, kar predstavlja 70-odstotno poplačilo terjatve. S prejeto kupnino so se poplačale terjatve FURS iz naslova neplačanih davčnih obveznosti.

 

Stečajni postopek nad družbo PROTECT GL se je začel 16. februarja 2015. V letih 2016 in 2017 je FURS na podlagi načrta prve in druge razdelitve splošne stečajne mase prejel dve poplačili v skupni višini 95.040 evrov. Morebitna nadaljnja poplačila terjatve iz stečajnega postopka so odvisna od unovčenja preostale stečajne mase, katere večino predstavljajo nepremičnine dolžnika, ocenjene po tržni ceni 4,1 milijona evrov oz. likvidacijski ceni 3,4 milijona evrov. Od začetka stečajnega postopka so bile te nepremičnine predmet prodaje dveh dražb, ki pa sta bili obe neuspešni, nato je bila zaradi teka postopka za razlastitev nepremičnin (upravni spor) prodaja nepremičnin zaustavljena. Postopek razlastitve lahko traja še dolgo časa, poleg tega je sam izid postopka razlastitve neznan in lahko negativno vpliva na nadaljnja poplačila terjatve. Pretežni del teh nepremičnin je obremenjen z ločitvenimi pravicami, zato so obremenjene nepremičnine del posebne stečajne mase, ki je namenjena izključno za poplačilo ločitvenih upnikov. Država je navadni upnik, zato obstaja verjetnost, da ob koncu postopka stečajna masa ne bo zadoščala za poplačilo vseh upnikov.

 

Država je 11. septembra 2017 prodala terjatev, ki jo je imela do družbe JAVOR Pivka v likvidaciji, in sicer družbi GALOP. Predmet prodaje so bile terjatve države iz naslova unovčene poroštvene obveznosti po zakonu o jamstveni shemi RS. Skupna terjatev države, ki vključuje tudi zamudne obresti, je 1. avgusta 2017 znašala 1.282.494 evrov. S prodajo terjatve je država dobila 348.464 evrov, kar predstavlja 27-odstotno poplačilo terjatve.

 

Abanka, ki je prejela jamstvo za unovčeno terjatev, in kasneje Družba za upravljanje terjatev bank (odkup slabih terjatev) je v skladu z zakonom o jamstveni shemi RS in uredbo o izvajanju tega zakona v imenu in za račun RS vodila postopek izterjave in v nadaljevanju tudi celotno prodajo. V zvezi z družbo JAVOR Pivka so bili v obdobju od leta 2012 do leta 2017 že objavljeni različni sklepi zaradi insolventnosti. Družba DUTB d. d. je pristojnemu sodišču predlagala pričetek stečajnega postopka nad dolžnikom družbo JAVOR PIVKA d. d. - v likvidaciji, vendar je kasneje pristojno sodišče zaprosila za zamik odločanja o stečaju, zaradi možnosti prodaje terjatve. Družba za upravljanje terjatev bank je na podlagi interesa za nakup terjatev objavila javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za njihovo prodajo. Do zaključka javnega razpisa sta prispeli dve zavezujoči ponudbi. Sprejeta je bila ponudba družbe GALOP, ki je ponudila višjo ceno.

 

Država je 18. decembra 2017 prodala terjatev, ki jo je imela do družbe VALJI, in sicer družbi ELEMENTS SKLADI. Predmet prodaje so bile terjatve države iz naslova unovčene poroštvene obveznosti po zakonu o jamstveni shemi RS. Skupna terjatev države, ki vključuje tudi zamudne obresti, je 2. oktobra 2017 znašala 1.570.678 evrov. S prodajo terjatve je država dobila 682.499 evrov, kar pomeni 43-odstotno poplačilo terjatve.

 

Družba VALJI je zaradi splošne gospodarske krize in slabih razmer v metalurško-železarski industriji v povezavi z upadom naročil prišla v likvidnostne težave, ki so jih finančni upniki (banke) poskušali rešiti. Zaradi neenakopravne obravnave upnikov in neustreznega predloga prestrukturiranja je bil proces prestrukturiranja zaustavljen, banke so odpovedale kreditne pogodbe in dogovorile prodajo terjatev in s tem družbe. Nova Ljubljanska banka, ki je prejela jamstvo za unovčeno terjatev, je v skladu z zakonom o jamstveni shemi RS in uredbo o izvajanju tega zakona v imenu in za račun RS zoper dolžnika vodila postopek izterjave in v nadaljevanju tudi celotno prodajo. Na podlagi razpisa Nove Ljubljanske banke o javnem zbiranju ponudb je marca 2016 banka Sberbank v sodelovanju z Gorenjsko banko podala nezavezujočo ponudbo, vendar se prodaja ni realizirala, ker Sberbank s strani svojih pristojnih organov ni prejela odobritve. Gorenjska banka je nato iskala novo družbo oziroma banko, ki bi vstopila v nakup terjatve. V oktobru 2017 je zavezujočo ponudbo podala družba ELEMENTS SKLADI, ki je za potrebe tega posla sodelovala z Gorenjsko banko.

 

Slovenija za podaljšanje uporabe praga letnega prometa 50.000 evrov za male davčne zavezance

Vlada je danes določila besedilo vloge Slovenije za podaljšanje veljavnosti dovoljenja naši državi, da lahko še naprej uporablja poseben ukrep, ki odstopa od 287. člena direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. To pomeni, da bodo lahko davčni zavezanci z letnim prometom v višini 50.000 evrov v Sloveniji še naprej oproščeni obračunavanja DDV.

 

Dovoljenje Sloveniji, da po posebni ureditvi za male davčne zavezance uporablja prag letnega prometa v višini 50.000 evrov, se izteče 31. decembra 2018.

 

Podaljšanje uporabe tega praga pomeni poenostavitev administrativnih obveznosti davčnih zavezancev in nižje administrativne obremenitve davčnega organa z vidika nadzora manjših davčnih zavezancev. Slovenija zato meni, da bi bilo veljavnost dovoljenja primerno podaljšati za dodatno obdobje, in sicer do 31. decembra 2020 ali do uveljavitve sprememb določb direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja, ki se trenutno pregledujejo.

 

Prihodki državnega proračuna iz naslova DDV so v letu 2017 znašali 3,5 milijarde evrov. V tem letu je bilo po začasnih podatkih 111.493 zavezancev za DDV, od tega 48 odstotkov oz. 53.242 zavezancev z obdavčljivim prometom do 50.000 evrov, ki so ustvarili manj kot en odstotek celotnega prometa.

 

Opredelitev Slovenije v primeru tožbe zaradi direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb

Vlada je danes sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku v primeru tožbe Evropske komisije proti naši državi zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb v pravni red Slovenije. Država bo zastopala stališče, da je del določb omenjene direktive že prenesen v slovenski pravni red, pojasnila pa bo tudi, da bo direktiva celovito prenesena v slovenski pravni red s sprejemom novega zakona o postopkih za podeljevanje koncesij.

 

Vlada se je seznanila s tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, ker najpozneje do 18. aprila 2016 ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb v pravni red Slovenije oz. ker o teh predpisih ni obvestila Evropske komisije.

 

Slovenija bo v odgovoru na tožbo navedla ukrepe, ki jih je sprejela z namenom izpolnitve obveznosti iz omenjene direktive, ukrepe, s katerimi bo zagotovila sprejem zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos manjkajočih določb direktive, ter ugovarjala plačilu denarne kazni.

 

Slovenija bo v odgovoru na tožbo zastopala stališče, da je del določb omenjene direktive že prenesen v slovenski pravni red z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, zakonom o gospodarskih javnih službah, zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, novelo zakona o kmetijstvu, uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva.

 

Slovenija bo pojasnila tudi, da bo direktiva celovito prenesena v slovenski pravni red s sprejemom novega zakona o postopkih za podeljevanje koncesij, besedilo katerega je bilo določeno na seji vlade 21. decembra 2017.

 

Stališče Slovenije do predloga direktive o skupnem sistemu davka od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

Vlada je danes sprejela stališče Slovenije o predlogu direktive Sveta EU o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Sloveniji se zdi pomembno, da so ukrepi glede obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikovani celovito in da so globalno usklajeni. Prizadevali si bomo za to, da bodo imeli ukrepi pozitiven učinek na slovenske javne finance in da ne bodo povzročali prekomernega administrativnega bremena.

 

Digitalne tehnologije spreminjajo naš svet in imajo pomemben učinek na davčne sisteme. Pripomorejo k izboljševanju njihovega upravljanja in lažjemu sodelovanju med davčnimi organi. Vendar pa hkrati preoblikujejo poslovne modele, pri čemer neopredmetena sredstva igrajo vedno pomembnejšo vlogo, kar vrši pritisk na evropski davčni sistem.

 

Evropska komisija priznava, da bi bilo za obdavčitev digitalnega gospodarstva najbolje poiskati večstranske mednarodne rešitve. Komisija tesno sodeluje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi podprla razvoj mednarodne rešitve. Vendar pa je napredek na mednarodni ravni težko doseči zaradi zapletenosti problema in velikega števila različnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Videti je, da bo za oblikovanje mednarodnega soglasja potrebno še nekaj časa. Delo na ravni OECD kljub sedanjim predlogom ostaja bistveno za dosego splošnega soglasja o navedeni temi.

 

Evropska komisija tako predlaga usklajen pristop k vmesni rešitvi, ki usmerjeno odpravlja to težavo. Rezultat je predlog direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev.

 

Predlog je del paketa, v katerem je komisija hkrati izdala dva predloga direktiv, ki naslavljata izzive digitalnega gospodarstva in predstavljata t. i. vmesno in dolgoročno rešitev. V drugem predlogu, predlogu direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo, ki predstavlja dolgoročno rešitev, je predlagana razširitev definicije pojma stalne poslovne enote.

 

Vlada je danes sprejela stališče Slovenije do predloga prve direktive, torej direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev.

 

Slovenija podpira prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja boljše poslovno okolje. Pomembno se nam zdi, da so ukrepi glede obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikovani celovito in da so globalno usklajeni.

 

Slovenija bo podprla takšne ukrepe, ki ne bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli pozitiven učinek na slovenske javne finance, hkrati pa si bomo prizadevali za oblikovanje rešitev, ki bodo enostavne, jasne in ne bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega trga, za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede izvajanja zakona o davčnem potrjevanju računov

Vlada je danes odgovorila na poslansko vprašanje Bojana Podkrajška glede nadzorih v okviru zakona o davčnem potrjevanju računov.

 

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je bila ena od osrednjih koalicijskih zavez v tem mandatu uvedba davčnih blagajn, z namenom zajezitve sive ekonomije. Z njihovo uvedbo se zagotavlja učinkovito pobiranje davkov ter vzpostavlja enakopravnejše pogoje poslovanja subjektov na trgu. Z uveljavitvijo zakona o davčnem potrjevanju računov je bil uveden sistem davčnih blagajn v obliki postopka davčnega potrjevanja računov, v katerem zavezanci davčnemu organu sporočijo zakonsko določene podatke o računu. Med temi je tudi podatek o osebi, ki je izdala račun z uporabo elektronske naprave, ki davčnemu organu omogoča odkrivanje zaposlovanja in dela na črno pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino.  

 

Sankcije za kršitve obveznosti so določene v okviru razpona glob, določenega v zakonu o prekrških, ter skladno s cilji in temeljnimi načeli, ki jih zasleduje zakon, zlasti s ciljem preprečevanje sive ekonomije in zaposlovanja na črno. Izvajanje ekonomskih aktivnosti na prikrit način z namenom izogibanja plačevanja davkov in prispevkov pomeni resne sistemske kršitve davčnih predpisov in predstavlja širše tveganje neizpolnjevanja davčnih obveznosti. V zakonu o davčnem potrjevanju računov pa je upoštevano načelo sorazmernosti pri kaznovanju storilcev prekrška in določen razpon glob, glede na težo prekrška in glede na velikost poslovnega subjekta.

 

Izvajanje nadzornih aktivnosti na področju davčnega potrjevanja računov je bila zaradi uveljavitve novega zakona ena od prioritetnih nalog Finančne uprave RS v letu 2016. V prvih mesecih veljave zakona je finančna uprava izvajala predvsem preventivne nadzore, ki so bili namenjeni čim hitrejšemu in lažjemu vključevanju zavezancev za potrjevanje računov v sistem davčnih blagajn. Med potencialne zavezance za davčno potrjevanje računov je bilo razdeljenih več kot 17.000 zgibank, kršiteljem pa so bila izrečena le opozorila.

 

V letih 2016 in 2017 je finančna uprava izvedla skupno 42.596 nadzorov, nepravilnosti pa so bile odkrite v 9,6 odstotkih vseh opravljenih nadzorov. V primerih ugotovljenih kršitev finančna uprava v prekrškovnih postopkih pri določitvi primerne višine globe upošteva določbe zakona o prekrških in zakona o davčnem potrjevanju računov ter okoliščine konkretnega prekrška. Praviloma se izreče najnižja predpisana globa, razen v izjemnih primerih, ko obstajajo oteževalne okoliščine, kot na primer predhodna obravnavanost zavezanca za kršitve, stopnja ogrožanja in vrsta kršitve, nagibi za storitev prekrška. V takšnih primerih se lahko izreče tudi višjo globo od najnižje predpisane. V primeru obstoja olajševalnih okoliščin lahko finančna uprava ob upoštevanju določb zakona o prekrških, ko storilec prekrška izpolni predpisano obveznost še pred izdajo odločbe o prekršku oziroma popravi ali povrne povzročeno škodo, izreče sankcijo opomina.

 

V letih 2016 in 2017 je finančna uprava za odkrite kršitve izdala skupno 4.068 aktov, od tega 2.982 prekrškovnih aktov z izrečenimi globami in 1.086 opominov. Opomin je bil izrečen v 26,7 odstotkih ugotovljenih kršitev. V prekrškovnih postopkih, v katerih je bila izrečena globa za kršitev, je bila praviloma izrečena najnižja globa, v posameznih postopkih, kjer so bile obravnavane ponavljajoče in sistemske kršitve, pa bile ob upoštevanju okoliščin primera izrečene tudi višje globe od najnižje predpisane (najvišja globa je bila 38.000 evrov). Navedeno kaže na to, da davčni inšpektorji pri izvajanju prekrškovnega postopka upoštevajo vse konkretne okoliščine primera ter v največji možni meri izrekajo sankcije, ki so za zavezanca milejše (opomini, globe v najnižji predpisani višini).

 

Pomemben cilj Finančne uprave je razvoj sodelovanja med zavezanci in finančno upravo ter čim višja stopnja prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Ob uveljavitvi zakona o davčnem potrjevanju računov je bilo izvedenih tudi večje število brezplačnih izobraževanj za zavezance. V postopkih nadzora in komunikaciji z zavezanci si finančna uprava prizadeva za vzdrževanje korektnih odnosov in profesionalnosti pri vodenju postopkov, v primeru, ko zavezanec oceni, da je bilo postopanje uslužbenca pri vodenju postopka nadzora nekorektno, pa ima na voljo možnost prijave.

 

Vlada se je 1. junija 2017 seznanila s Poročilom o učinkih uvedbe sistema davčnega potrjevanja računov v Republiki Sloveniji prvem letu po uvedbi s 1. januarja 2016, v katerem je finančna uprava ocenila učinke novega sistema na višino prijavljenih in plačanih davčnih obveznosti zavezancev za izvajanje ukrepa, na stopnjo prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in na učinkovitost nadzornih postopkov in organizacijo dela davčnega organa.

 

Prijavljen promet zavezancev, ki uporabljajo sistem davčnega potrjevanja računov, se je v prvem letu po uvedbi novega sistema povečal. Posledično so se povečala tudi vplačil davka na dodano vrednost (DDV), davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davka od dohodka iz dejavnosti (DohDej), in sicer za skupno 59,8 milijonov EUR. Poleg tega so bili doseženi pozitivni učinki na nove zaposlitve in povečanje prijav fizičnih oseb, ki pri svojem delu izdajajo račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, v socialno zavarovanje ter posledično povečanje vplačil davkov in prispevkov iz naslova dela v prvih treh mesecih po uvedbi sistema davčnega potrjevanja računov za skupno 21,2 milijona evrov.

 

Na podlagi vsega navedenega vlada ocenjuje, da je ukrep uvedbe davčnih blagajn učinkovit in da je pomembno prispeval k večji preglednosti gotovinskega poslovanja zavezancev, višji stopnji prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in učinkovitejšim nadzornim postopkom davčnega organa. Očitke o nesmiselnosti tega zakona in predloge za njegovo odpravo vlada tako ocenjuje za neutemeljene.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje o omejevalnih ukrepih v času krize

Vlada je danes odgovorila na poslansko vprašanje Bojana Podkrajška v zvezi z omejevalnimi ukrepi v času krize. Vlada poudarja, da je od leta 2014 postopoma odpravila ali v področni zakonodaji prilagodila na nove razmere večino zaradi krize sprejetih omejevalnih ukrepov.

 

Vlada v odgovoru poslancu ugotavlja, da je bila Slovenija v obdobju od 2009 do 2014 soočena s posledicami visokega upada gospodarske aktivnosti in z bistvenim poslabšanjem stanja javnih financ. Prav tako je bil močno prizadet finančni sektor, dostop do mednarodnih finančnih trgov je bil omejen, povečala so se makroekonomska neravnotežja. Ukrepi za ublažitev posledic gospodarske in ekonomske krize so bili nujni in so v naslednjih letih omogočili, da je Slovenija ponovno lahko dosegla rast in krepila zaposlenost. Od leta 2014 do danes je vlada postopoma odpravila ali v področni zakonodaji prilagodila na nove razmere večino omejevalnih ukrepov.

 

Z zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki je bil sprejet maja 2012, so se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spremenile in dopolnile določbe 39 zakonov, ki so pomenile začasne ali trajne ukrepe. Zakon je v večji meri vplival na  prihodke in odhodke državnega proračuna, medtem ko je del ukrepov imel učinek tudi na širši javni sektor oziroma ostale blagajne javnega financiranja (predvsem ukrepi s področja stroškov dela tako na odhodkovno kot na prihodkovno stran ZPIZ, ZZZS in občin).

 

Poleg ukrepov, sprejetih z zakonom o uravnoteženju javnih financ, se je s ciljem zagotovitve virov za financiranje državnega proračuna in s tem prispevanja h konsolidaciji javnih financ pripravilo še druge ukrepe, ki so vsi zasledovali skupen cilj. Na strani prihodkov je bil tako sprejet pomemben trajnejši ukrep – zvišanje splošne stopnje DDV za 2 odstotni točki (na 22 %) ter znižane stopnje za 1 odstotno točko (na 9,5 %). Obenem pa sta se kot trajna ukrepa z letom 2013 uvedla tudi nov davek od srečk in davek na finančne storitve, zaustavilo pa se je tudi postopno zniževanje stopnje davka na dohodke pravnih oseb, saj bi se morala le-ta znižati z 20 % na 15 %.

 

V letih po sprejetju ukrepov za uravnoteženje javnih financ je bilo tako skozi intervencijske zakone ter spremembe zakonov in dogovore s socialnimi partnerji sprejetih še več ukrepov z namenom omejevanja rasti odhodkov, nekateri od njih so postali del sistemskih zakonov in so trajne narave. Nekateri ukrepi so bili naknadno spremenjeni z zakoni, dogovori ter sodnimi odločbami, kar velja zlasti za ukrepe z vplivom na stroške dela, socialno varstvo in družinsko politiko ter pokojnine. Prav tako so bili nekateri ukrepi spremenjeni s področno sistemsko zakonodajo, nekateri pa so se iztekli in tako vrnili na predhodno ureditev.

 

V obdobju od 2014 do 2017 je Slovenija sledila postopni odpravi primanjkljaja sektorja država in zniževanju deleža dolga v bruto domačem proizvodu ob hkratni odpravi omejevalnih ukrepov iz preteklih let. Javnofinančni primanjkljaj je bil leta 2014 še 5,5 % BDP, medtem ko je država v letu 2017 beležila praktično izravnan saldo javnih financ s 13 milijoni evrov presežka. Javnofinančni dolg pa se je od leta 2014, ko je dosegel 80,3 % BDP znižal na 73,6 % BDP v letu 2017.

 

Pri tem je pomembno, da politika javnih financ ni bila usmerjena zgolj v kratkoročne cilje, temveč upošteva tudi dolgoročne vidike, predvsem povezane z naraščajočimi stroški staranja prebivalstva. Prav iz teh razlogov se je Slovenija z ustavno določbo zavezala k uravnoteženosti javnih financ ter javnofinančni vzdržnosti in z zakonom o fiskalnem pravilu zagotavlja, da se v času ugodne gospodarske rasti ustvarja odpornost javnih financ za ublažitev prihodnjih nihanj v gospodarski aktivnosti in še posebej v luči demografskih sprememb. S tem vlada vztraja na začrtani poti postopne odprave strukturnega primanjkljaja, za katero ocenjuje, da zagotavlja spoštovanje EU in nacionalnih fiskalnih pravil ob hkratnem prizadevanju, da se ohrani uravnotežena gospodarska rast.

 

Vlada je tako že uredila večji del področij, ki jih je urejal zakon o uravnoteženju javnih financ. Nekatera področja se urejajo s prenehanjem omejitev, druga se urejajo v sistemski zakonodaji. Vsekakor pa vlada pri vsaki takšni odločitvi skrbno pretehta učinke posameznih ukrepov tako z vidika javnih financ kot tudi z vidika posameznika ali skupine prebivalstva, ki jih ukrep zadeva. Prav tako je potrebna presoja smiselnosti določenega ukrepa glede na spremenjene gospodarske in makroekonomske okoliščine v primerjavi z letom 2012. Sprostitev vseh ukrepov brez kritične presoje bi bila neutemeljena in bi neposredno vplivala na poslabšanje stanja v javnih financah ali pa prikrajšala morebitne pozitivne učinke, če bi ta sredstva lahko uporabili v druge namene. Veljavnost posameznih ukrepov je razvidna iz priložene tabele.

 

Nadaljnje sproščanje ukrepov je ob spoštovanju zavez fiskalnega pravila in pakta stabilnosti in rasti predmet odločitve nove vlade. Menimo, da je pot do srednjeročnega cilja oz. uravnoteženja strukturnega salda v 2020 realno dosegljiva, seveda pa ne brez strukturnih ukrepov in vlaganj v prioritetna področja.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede dohodnine delavcev migrantov

Vlada je danes sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z vračanjem nezakonito odmerjene in preplačane dohodnine delavcem migrantom. V odgovoru vlada navaja razloge, zaradi katerih v določenih primerih dohodnine ni mogoče vrniti.

 

Vlada pojasnjuje, da je do odločitve Vrhovnega sodišča interpretacija pomena in teka rokov, določenih z zakonom o davčnem postopku temeljila na večletni upravnosodni praksi, na podlagi katere je olajšava pravica zavezanca do ugodnosti pri odmeri dohodnine, ki pa jo mora zavezanec posebej uveljavljati, in sicer na podlagi napovedi, v zakonsko določenih rokih. Če je bila torej napoved vložena na podlagi samoprijave po poteku roka, davčnemu zavezancu, ki je zamudil predpisan rok za vložitev napovedi, olajšave ni mogoče priznati. Vrhovno sodišče pa je zavzelo stališče, da jezikovna razlaga konkretnega člena v zakonu o davčnem postopku ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zato se po mnenju Vrhovnega sodišča olajšava prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki so vložili napoved na podlagi samoprijave.

 

Zaradi spremembe sodne prakse je davčna obveznost lahko znižana tistim davčnim zavezancem, ki so uporabili pravno sredstvo. Takšne posledice uporabe oziroma neuporabe pravnih sredstev veljajo v vseh pravnih postopkih. Gre za temeljno značilnost pravnega sistema in nikakor za odločitev ali stališče resornega ministrstva. Posledično tako ni podlage za vračilo odmerjene dohodnine tistim delavcem migrantom, ki niso pravočasno uporabili pravnih sredstev in tudi ni mogoče pritrditi, da je bila država neopravičeno obogatena.

 

Vlada poudarja, da davčnemu organu ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja. Upravnosodna praksa v preteklosti namreč odločitve davčnega organa potrjevala, davčni organ pa stališče Vrhovnega sodišča od njegovega sprejetja tudi upošteva.

 

Glede navedb, da mnogi davčni zavezanci niso vložili pravnega sredstva, ker niso zmogli plačila stroškov sodnega postopka, vlada poudarja, da davčni zavezanci za vloge in odločbe v davčnem postopku ne plačujejo upravnih taks. Strankam v slabem premoženjskem stanju pa je tudi na podlagi zakona o sodnih taksah in zakona o brezplačni pravni pomoči zagotovljena pravica do dostopa do sodišča in možnost uveljavljanja pravnih sredstev zoper odločitve davčnega organa.

 

Vlada dodaja, da do visokih doplačil dohodnine prihaja predvsem pri tistih zavezancih – čezmejnih delavcih migrantih, ki ne izpolnjujejo obveznosti medletne prijave dohodka in posledično ne plačujejo akontacije dohodnine že med letom.

 

Z namenom olajšanja situacije, v kateri so se zaradi doplačil dohodnine znašli davčni zavezanci – čezmejni delavci migranti, je minister za finance v letu 2016 izdal novelo pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, na podlagi katere lahko davčni organ odobri obročno plačilo tudi davčnim zavezancem z visokimi dohodki, če je njihova davčna obveznost višja od rednih mesečnih dohodkov na družinskega člana.

 

Poleg tega zakon o dohodnini od 1. januarja vsebuje rešitve, povezane z višino in načinom priznavanja stroškov (stroška prehrane med delom in stroška prevoza na delo in z dela), ki so čezmejnim delavcem migrantom dodatno olajšale položaj.

 

Vlada podpira predlog direktive glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v z zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo          

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije do predloga direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo.

 

Republika Slovenija podpira prizadevanja za pravičnejše obdavčenje dohodkov pravnih oseb ter ustvarjanje enostavnega in podjetjem prijaznega davčnega okolja. Meni, da je pravila v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo pomembno oblikovati na način, da bodo te rešitve celovite in globalno usklajene, pri tem pa je potrebno upoštevati, da rešitve nadgrajujejo obstoječe mednarodne standarde. Republika Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in bodo povečale konkurenčnost notranjega trga, za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena in se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo.

 

Cilj Predloga direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo je reforma pravil o davku od dohodkov pravnih oseb (to je pravil, ki se nanašajo na opredelitev poslovne enote, saj se digitalni vmesnik opredeli za poslovno enoto), tako da se dobiček zabeleži in obdavči tam, kjer imajo podjetja pomembno interakcijo z uporabniki preko digitalnih kanalov.

 

Predlog direktive ponuja rešitev v okviru obstoječega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb z obravnavo vprašanj predmeta in kraja obdavčitve v digitalnem gospodarstvu. Pravila razširjajo opredelitev pojma stalne poslovne enote in določajo obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Določena so tudi splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov pomembni digitalni prisotnosti ali v zvezi z njo za namene davka od dohodkov pravnih oseb.

 

V direktivi je predlagano, da bi morala podjetja plačevati davek v državah članicah, v katerih imajo pomembno digitalno prisotnost, tudi če v njih niso fizično prisotna. Predlog tako določa, da v državi članici obstaja pomembna digitalna prisotnost, če je v zadevnem davčnem obdobju v posamezni državi članici poslovanje v celoti ali delno sestavljeno iz opravljanja digitalnih storitev prek digitalnega vmesnika ter je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

  • prihodki iz opravljanja digitalnih storitev za uporabnike v posamezni jurisdikciji presegajo 7.000.000 EUR v davčnem obdobju,
  • v državi  članici je v davčnem obdobju več kot 100.000 uporabnikov ene ali več digitalnih storitev ali
  • če je sklenjenih več kot 3.000 poslovnih pogodb za digitalne storitve. 

Ti pragovi bi zagotovili, da se pri presoji, kje bi moralo biti podjetje obdavčeno, upoštevajo pomembne ravni digitalne dejavnosti in prepreči nesorazmerna obremenitev malih in srednjih podjetij.


Načela pripisovanja dobičkov pomembni digitalni prisotnosti so oblikovana na podlagi trenutnih načel za pripisovanje dobička in temeljijo na funkcijski analizi opravljenih funkcij, uporabljenih sredstvih in prevzetih tveganjih s strani pomembne digitalne prisotnosti pri izvajanju njenih gospodarsko pomembnih dejavnosti preko digitalnega vmesnika.
 
Ključni cilj direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizičen prisotnosti v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke.
 
Vlada podpira predlog direktive o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem        
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sklenila, da podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem.
 
Evropska komisija je 14. 3. 2018 predstavila sveženj ukrepov za reševanje problema slabih posojil v Evropi. S tem izkorišča pomemben napredek, ki je bil že dosežen pri zmanjševanju tveganj v bančnem sektorju. S temi daljnosežnimi ukrepi komisija izpolnjuje akcijski načrt Sveta za reševanje vprašanja velikega obsega slabih posojil in preprečevanje njihovega morebitnega kopičenja v prihodnosti. Nadgrajuje stalna prizadevanja držav članic, nadzornikov, kreditnih institucij in EU, po zaslugi katerih je slabih posojil v bankah in državah EU v zadnjih letih vse manj.
 
Dosežen je bil sicer velik napredek, toda za reševanje preostalih slabih posojil in preprečevanje njihovega morebitnega kopičenja v prihodnosti je treba storiti še več. Današnji ukrepi naj bi še utrdili podlago bančnega sektorja EU za prihodnje rodove. Tako bodo banke dovolj trdne, da bodo lahko odigrale svojo nepogrešljivo vlogo pri financiranju gospodarstva in pospeševanju gospodarske rasti. Ta sveženj dopolnjuje delo na področju unije kapitalskih trgov (CMU) in je bistven korak na poti k dokončanju bančne unije (BU), to pa je ena od nujnih prednostnih nalog, za katere so se dogovorili voditelji in voditeljice EU, da bi okrepili ekonomsko in monetarno unijo v Evropi.
 
V tem svežnju je predstavljen celovit pristop s kombinacijo dopolnjujočih se ukrepov politike, usmerjenih na štiri področja:

  • zagotovili naj bi, da bodo banke rezervirale sredstva za pokrivanje tveganj zaradi prihodnjih posojil, ki bi lahko poslala slaba;
  • spodbudili naj bi razvoj sekundarnih trgov, kjer banke lahko prodajajo svoja slaba posojila izvajalcem servisiranja posojil in vlagateljem;
  • omogočili naj bi lažjo izterjavo dolgov, s čimer bi dopolnili predlog o insolventnosti in prestrukturiranju podjetij, ki je bil podan novembra 2016;
  • pomagali naj bi državam članicam, ki to želijo, pri prestrukturiranju bank z nezavezujočimi navodili, v katerih je načrt za vzpostavitev družb za upravljanje (AMC) ali uvedbo drugih ukrepov za upravljanje slabih posojili.

Sveženj je v okviru predlogov predpisov razdeljen na dva dela, in sicer (i) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem in (ii) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi  Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne  izpostavljenosti.
Ključna elementa predloga direktive sta naslednja:

  • omogočiti pospešeno izvensodno uveljavljanje pravic iz zavarovanja posojil in
  • nadaljnji razvoj sekundarnih trgov za slaba posojila.

Vlada podpira predlog uredbe glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice         

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sklenila, da podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice.
 
Predloga uredbe in direktive je EK sprejela z namenom povečanja uporabe kritih obveznic, ki jih opredeljuje za stabilen in stroškovno učinkovit vir financiranja za kreditne institucije, zlasti na manj razvitih trgih, s čimer pa bi pripomogli k financiranju realnega gospodarstva. Krite obveznice, ki so dolžniške obveznosti, namreč izdajajo kreditne institucije in so pomemben in učinkovit vir financiranja za evropske banke. Spodbujajo financiranje hipotekarnih kreditov in kreditov javnemu sektorju, s čimer spodbujajo posojanje v širšem obsegu. Izkazale so se tudi kot zanesljiv in stabilen vir financiranja za evropske banke v času, ko je zmanjkovalo drugih načinov financiranja.
 
Zakonodajni predlog EK podpira napore za vzpostavitev enotnega minimalnega zakonodajnega okvira oziroma harmonizacijo na področju kritih obveznic. Države članice bodo morale pravila prenesti v nacionalno zakonodajo in pri tem zagotoviti, da bodo nacionalni okviri za krite obveznice skladni z zahtevami na podlagi načel iz predloga EK. Vse krite obveznice po Evropi bodo zato morale izpolnjevati minimalne zahteve za uskladitev, kot so določene v tem zakonodajnem predlogu. S tem se, med drugim, želi doseči tudi ravnovesje med prožnostjo, potrebno za upoštevanje posebnosti držav članic, in enotnostjo, potrebno za skladnost na ravni Unije.
 
S predlagano uredbo se bo spremenil predvsem člen 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zahtevah (CRR)) glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice. Spremembe temeljijo na sedanji bonitetni obravnavi, vendar se z njimi dodajajo zahteve glede minimalnega presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev. Tako bi se zaostrile zahteve za krite obveznice, ki so deležne ugodnejše kapitalske obravnave.
 
Predlagane spremembe so v kontekstu doseganja enega pomembnejših ciljev EK na področju finančnih trgov, t.j. zagotoviti, da kapitalske zahteve za banke odražajo tveganja, povezana s sredstvi v njihovih bilancah stanja. V skladu s tem zahteve CRR zagotavljajo, da imajo krite obveznice, ki so deležne najugodnejše obravnave, enako visoko raven zaščite vlagateljev. Ker pa pravo Unije kritih obveznic ne obravnava celovito, je potrebna uskladitev, ki bo zagotovila, da imajo krite obveznice podobne strukturne lastnosti po vsej Uniji in so skladne z ustreznimi bonitetnimi zahtevami. Uskladitev kritih obveznic je zato korak v smeri doseganja cilja Komisije glede finančne stabilnosti, ki jo želi doseči z regulacijo finančnih trgov.
 
V Sloveniji bi poleg splošnih pozitivnih učinkov na gospodarstvo, bankam na eni strani omogočil pridobitev dodatnih virov financiranja, investitorjem (med katerimi so tudi banke) pa na drugi strani predstavljal varen instrument in s tem zagotavljal razširitev možnosti investiranja. V Banki Slovenije trenutno še preučujejo podrobnosti zakonodajnega predloga z vidika morebitnih posledic za slovenski bančni sistem in obstoječi nacionalni zakonodajni okvir (ZHKO-1).
 
Vlada podpira predlog uredbe glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti         
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sklenila, da podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti.
 
V tem svežnju je predstavljen celovit pristop s kombinacijo dopolnjujočih se ukrepov politike, usmerjenih na štiri področja:

  • zagotovili naj bi, da bodo banke rezervirale sredstva za pokrivanje tveganj zaradi prihodnjih posojil, ki bi lahko poslala slaba;
  • spodbudili naj bi razvoj sekundarnih trgov, kjer banke lahko prodajajo svoja slaba posojila izvajalcem servisiranja posojil in vlagateljem;
  • omogočili naj bi lažjo izterjavo dolgov, s čimer bi dopolnili predlog o insolventnosti in prestrukturiranju podjetij, ki je bil podan novembra 2016;
  • pomagali naj bi državam članicam, ki to želijo, pri prestrukturiranju bank z nezavezujočimi navodili, v katerih je načrt za vzpostavitev družb za upravljanje (AMC) ali uvedbo drugih ukrepov za upravljanje slabih posojili.

Ključni element predloga uredbe je zagotoviti, da bodo imele banke dovolj kritja za izgube iz prihodnjih slabih posojil.

 

Odnosi z mediji