Skoči na vsebino

NOVICA

Finančni ministri EU o poglabljanju EMU v povezavi s krepitvijo konvergence

Sofija, 28. april 2018 – Finančni ministri EU so na neformalnem zasedanju v bolgarski prestolnici Sofija, ki se ga je udeležil državni sekretar Gorazd Renčelj, razpravljali predvsem o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU) v povezavi s krepitvijo trajnostne konvergence v območju evra in EU. Realna konvergenca je namreč posebej pomembna za odpornost evra na prihodnje krize in za uspešno delovanje EMU. Ministri so potrdili pripravljenost za pravočasno sklenitev dogovora glede preostalega dela zakonodajnih ukrepov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, kar bi voditeljem EU omogočilo, da na junijskem zasedanju Evropskega sveta sprejmejo nekaj ključnih odločitev za dokončanje bančne unije.

Dokončanje bančne unije so voditelji območja evra decembra 2017 opredelili kot eno od prioritet v prizadevanjih za poglobitev EMU. Za njeno dokončanje, predvsem evropske sheme za jamstvo bančnih vlog kot njenega tretjega stebra, bo treba vzpostaviti jasen okvir s kazalniki za ocenjevanje napredka pri zmanjšanju tveganj v bančnem sektorju. Vse ključne evropske institucije, tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka, so izrazile pripravljenost nuditi podporo pri spremljanju napredka.

 

Razprava o možnostih, da bi finančni ministri dogovor o preostalem svežnju zakonodajnih ukrepov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju dosegli že na naslednjem, majskem zasedanju, je izzvenela optimistično. Za Slovenijo bo pomembno, da sveženj pri regulaciji finančnih institucij, ki delujejo v več članicah, odraža ustrezno ravnotežje med matičnimi državami in državami gostiteljicami ter da se upošteva načelo sorazmernosti, ko gre za manjše in manj kompleksne finančno institucije. Glede spremljanja napredka pri zniževanju tveganj Slovenija podpira jasnost in preglednost. 

 

Dokončanje bančne unije je pomembno tudi za krepitev trajnostne konvergence v območju evra in EU, ki so se ji na zasedanju posvetili ministri. Slovenija se strinja, da je predpogoj za realno konvergenco (to pomeni približevanje k podobnim ravnem dohodka in višjim življenjskim standardom) polno integriran in dobro delujoč notranji trg, tudi ko gre za bančno unijo in unijo kapitalskih trgov. Prav tako mora biti konvergenca kot cilj vključena v koordinacijo ekonomskih politik v okviru evropskega semestra - predvsem ko gre za fiskalna pravila, Slovenija opozarja, da je prostora za izboljšave še veliko, zlasti v primeru manjših, odprtih gospodarstev, ki dohitevajo povprečje razvitosti EU.

 

Glede instrumentov, ki podpirajo konvergenco, Slovenija podobno kot še nekaj drugih držav članic vztraja, da nikakor ne gre opuščati ali šibiti kohezijske politike kot ključnega instrumenta, ki je že prinesel konkretne rezultate. Njen doprinos h konvergenci se mora odražati tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru. Prav tako je smiselno pri krepitvi mehanizmov za spodbujanje strukturnih reform pozornost usmeriti zlasti k reformam, ki izboljšujejo potencial za rast gospodarstev.

 

Ministri so v drugem delu zasedanja obravnavali dve davčni temi. Zavzeli so se za izboljšanje sodelovanja med finančnimi upravami v boju proti davčnim utajam in prevaram ter v zvezi s tem poudarili pomen izmenjave podatkov in krepitve zaupanja.

 

Ministri so razpravljali tudi o predlogu dveh direktiv, ki ju je na področju obdavčitve digitalnega gospodarstva pripravila Evropska komisija. Kot začasno rešitev predlaga sprejem direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, kot dolgoročno rešitev pa sprejem direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s t. i. pomembno digitalno prisotnostjo.

 

Začasna rešitev bi se nanašala na storitve oglaševanja prek digitalnih medijev, spletnega posredovanja in prodaje nekaterih podatkov o uporabnikih, zavezanci za plačilo triodstotnega davka pa bi bila podjetja z globalnimi prihodki prek 750 milijonov evrov in hkrati prek 50 milijonov evrov prihodkov v EU. Predlog za dolgoročno rešitev še ni zelo konkreten, je pa znano, da bo treba t. i. pomembno digitalno prisotnost jasno opredeliti, verjetno s kvantitativnimi kriteriji.

 

Ministri so se na zasedanju strinjali, da je to področje treba urediti in da predstavlja predlog komisije dobro podlago za nadaljnje delo na tehnični ravni. Strinjali so se tudi, da si je treba prizadevati za uveljavitev dolgoročne rešitve na globalni ravni z iskanjem konsenza prek Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, saj bi bila tako najbolj učinkovita. 

 

Slovenija na dolgi rok podpira predvsem globalno rešitev, morebitne začasne rešitve na ravni EU pa morajo upoštevati globalni kontekst in ne smejo voditi k presežnim administrativnim bremenom za podjetja in davčne uprave. 

 

Finančni ministri območja evra so se med drugim seznanili s stanjem v Grčiji, od koder prihajajo pozitivne novice glede spoštovanja fiskalnih zahtev evroskupine, grški minister pa je predstavil strategijo za doseganje rasti v naslednjih letih.

 

Grčija bo poleti izšla iz tretjega programa pomoči, takrat pa naj bi bila predvidoma sprejeta tudi odločitev glede prestrukturiranja grškega dolga. Ker je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami v deležu BDP nadpovprečno izpostavljena do Grčije, si bo še naprej prizadevala, da se to dejstvo upošteva pri morebitnem prestrukturiranju dolga.

 

Odnosi z mediji