Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 178. seji vlade

Ljubljana, 26. april 2018 – Vlada je na danes s področja dela ministrstva za finance poleg sprjetja Programa stabilnosti 2018 razporedila tudi dodatna sredstva za zagotovitev manjkajočih sredstev za celovito obnovo strehe Cankarjevega doma. Izdala je odločbo, s katero je Športni loteriji podaljšala koncesijo za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Cifra plus« ter se opredelila do predloga novele direktive EU o trgih finančnih instrumentov, predloga direktive EU o izdajanju kritih obveznic in predloga uredbe EU o ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja.

Dodatna sredstva za obnovo strehe Cankarjevega doma

 

Vlada je ministrstvu za kulturo razporedila dodatna sredstva v višini 1,9 milijona evrov, z namenom zagotovitve manjkajočih sredstev za celovito obnovo strehe Cankarjevega doma. Celovita obnova strehe Cankarjevega doma je potrebna zaradi neurja v noči med 11. in 12. decembrom 2017.

 

Vlada podaljšala koncesijo za prirejanje klasične igre na srečo »Cifra plus«      

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala odločbo s katero je Športni loteriji podaljšala koncesijo za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Cifra plus« do 30. 6. 2023.

 

Športna loterija je 19. 12. 2017 zaprosila za podaljšanje koncesije za trajno prirejanje klasične igre na srečo z imenom »Cifra plus«.

 

V postopku je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da prirediteljica izpolnjuje v ZIS in v Uredbi predpisane pogoje. V zvezi s sprejeto odločitvijo o podaljšanju koncesije za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Cifra plus« po prostem preudarku je prevladala ugodna presoja kriterijev.

 

Ker ne obstajajo drugi razlogi na podlagi katerih vlada dodeljene koncesije ne bi podaljšala je po prostem preudarku odločila, da se prirediteljici koncesija za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Cifra plus« podaljša do 30. 6. 2023.

 

Vlada podpira predlog novele direktive EU o trgih finančnih instrumentov       

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sklenila, da podpira predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov.

 

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov - 7048/18 je Komisija sprejela v okviru svežnja ukrepov za poglobitev unije kapitalskih trgov. Eden ključnih namenov te reforme je razširitev dostopa do financiranja za inovativna podjetja, zagonska podjetja in druga podjetja, ki ne kotirajo na borzi.

 

Inovativna podjetja, zagonska podjetja in druga podjetja, ki ne kotirajo na borzi, imajo zaradi strukturne asimetričnosti informacij težave pri pridobivanju finančnih sredstev, zlasti ko napredujejo iz zagonske faze v fazo širitve. Ob okrnjenem delovanju trga, se je v zadnjem obdobju množično financiranje razvilo v uveljavljeno obliko črpanja virov iz množic in alternativnega financiranja.

 

Nekatere države članice so v odziv na to uvedle domače režime za množično financiranje. Zaradi različnih regulativnih pristopov držav članic pa se poslovni modeli na teh osnovah razvitih platform ne morejo enostavno uporabljati za čezmejno opravljanje storitev v Uniji. Glede na negotovost in visoke stroške izpolnjevanja predpisov za platforme pri čezmejnem delovanju, ki nastanejo zaradi odsotnosti primernega okvira EU za dejavnosti množičnega financiranja, se ponudniki storitev množičnega financiranja soočajo s težavami pri širitvi poslovanja, čezmejni tokovi pa ostajajo omejeni. Zato želi Komisija s predlaganimi novimi predpisi določiti enotne sorazmerne zahteve za opravljanje storitev množičnega financiranja in olajšati čezmejno opravljanje teh storitev ter obenem obvladovati operativna tveganja in zagotavljati visoke ravni preglednosti ter zaščite vlagateljev.

 

V predstavljenem kontekstu je cilj predloga spremembe Direktive 2014/65/EU, da se izrecno določi, da se ta direktiva ne uporablja za osebe, ki imajo dovoljenje kot ponudniki storitev množičnega financiranja, kot jih opredeljuje Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih  ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja, katere predlog, ki podrobneje ureja enotni okvir EU za dejavnost množičnega financiranja, je Komisija sprejela in posredovala v zakonodajno proceduro sočasno s predlogom te direktive.

 

Vlada podpira predlog direktive EU o izdajanju kritih obveznic       

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sklenila, da podpira predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.

 

Direktiva o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU naj bi sestavljala zakonodajni okvir Unije o kritih obveznicah skupaj z Uredbo (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice, in zato naj bi ju obravnavali kot enoten sveženj.

 

Predloga direktive in uredbe je EK sprejela z namenom povečanja uporabe kritih obveznic, ki jih opredeljuje za stabilen in stroškovno učinkovit vir financiranja za kreditne institucije, zlasti na manj razvitih trgih, s čimer pa bi pripomogli k financiranju realnega gospodarstva. Krite obveznice, ki so dolžniške obveznosti, namreč izdajajo kreditne institucije in so pomemben in učinkovit vir financiranja za evropske banke. Spodbujajo financiranje hipotekarnih kreditov in kreditov javnemu sektorju, s čimer spodbujajo posojanje v širšem obsegu. Izkazale so se tudi kot zanesljiv in stabilen vir financiranja za evropske banke v času, ko je zmanjkovalo drugih načinov financiranja.

 

Zakonodajni predlog EK podpira napore za vzpostavitev enotnega minimalnega zakonodajnega okvira oziroma harmonizacijo na področju kritih obveznic. Države članice bodo morale pravila prenesti v nacionalno zakonodajo in pri tem zagotoviti, da bodo nacionalni okviri za krite obveznice skladni z zahtevami na podlagi načel iz predloga EK. Vse krite obveznice po Evropi bodo zato morale izpolnjevati minimalne zahteve za uskladitev, kot so določene v tem zakonodajnem predlogu.

 

Predlagana direktiva določa temeljne elemente kritih obveznic in navaja enotno opredelitev, ki bo služila kot dosledna in dovolj podrobna referenčna točka za namene bonitetne ureditve in se bo uporabljala v vseh finančnih sektorjih. Določa tudi strukturne lastnosti instrumenta, poseben javni nadzor nad kritimi obveznicami, pravila za uporabo znaka „evropske krite obveznice“ in obveznosti pristojnih organov glede objave na področju kritih obveznic. Ključne strukturne zahteve, ki naj bi pripomogle k izboljšanju kakovosti kritih obveznic v EU, so:

–          dvojno zavarovanje, ki omogoča vlagateljem dvojno terjatev do izdajatelja kritih obveznic in do sredstev v kritnem premoženju;

–          izvzetost iz stečaja, ki pomeni, da so vlagatelji poplačani v skladu s pogodbenim razporedom tudi v primeru neplačila in da zapadlosti kritih obveznic v primeru insolventnosti ali reševanja izdajatelja ni mogoče samodejno skrajšati, kar hkrati pomeni, da je izvzetost iz stečaja temeljna lastnost okvira za krite obveznice;

–          obveznost, da so krite obveznice vedno krite s kritnim premoženjem, in da se kot zavarovanje uporabijo samo visokokakovostna sredstva;

–          določitev jasnih pogojev za izdajanje kritih obveznic s strani manjših institucij in omogočanje dostopa slednjih do financiranja s kritimi obveznicami z združevanjem kritnega premoženja več kreditnih institucij;

–          uravnavanje novih struktur likvidnosti, ki obravnavajo neusklajenost likvidnosti in zapadlosti (pri čemer krite obveznice praviloma omogočajo podaljšanja zapadlosti), tako, da se zagotovi, na način, da niso po nepotrebnem zapletene ali nejasne, ter da ne spreminjajo strukturnih lastnosti kritih obveznic, s čimer bi vlagatelje izpostavile povečanim tveganjem;

–          likvidnostni blažilec za obravnavo likvidnostnega tveganja, ki je povezan s kritnim premoženjem, in dopolnjuje bonitetne zahteve glede likvidnosti v drugih relevantnih delih finančne zakonodaje EU;

–          možnost držav članic, da zahtevajo nadzornika kritnega premoženja; in

–          zahteve glede preglednosti, ki bodo zagotovile enotno raven razkritij informacij in vlagateljem omogočile, da ocenijo tveganje kritih obveznic.

 

Neposreden cilj predlaganega zakonodajnega okvira za krite obveznice je, da se zagotovi podlago za širši razmah trga kritih obveznic na ravni EU. Z vzpostavitvijo učinkovitega okvira za krite obveznice na ravni EU se pričakuje občutno povečana uporaba teh obveznic, še posebej pa v državah članicah, kjer trgi kritih obveznic trenutno ne obstajajo ali so slabo razviti. Učinkovit okvir bi namreč vlagateljem zagotovil širšo in varnejšo izbiro naložbenih priložnosti, hkrati pa omogočil povečanje zmogljivosti  kreditnih institucij, da podpirajo gospodarstvo z večjim naborom varnih in učinkovitih instrumentov financiranja. Poleg tega se pričakuje znižanje stroškov financiranja za izdajatelje, diverzifikacija baze vlagateljev, spodbujanje čezmejnih naložb in privabljanju vlagateljev iz tretjih držav, bonitetna korist zaradi uskladitve strukturnih lastnosti produkta z ugodnejšo bonitetno obravnavo na ravni EU, in ne nazadnje okrepljena zaščita vlagateljev in manjši stroški skrbnega pregleda zanje. Z vsem navedenim pa sta zasledovana dva ključna cilja v EU: spodbujati naložbe in ustvarjati delovna mesta ter ohranjati finančno stabilnost.

 

Zakonodajni predlog EK daje podlago za širši razmah trga kritih obveznic tudi v RS, ker bi poleg splošnih pozitivnih učinkov na gospodarstvo, bankam na eni strani omogočil pridobitev dodatnih virov financiranja, investitorjem (med katerimi so tudi banke) pa na drugi strani predstavljal varen instrument in s tem zagotavljal razširitev možnosti investiranja. V Banki Slovenije trenutno še preučujejo podrobnosti zakonodajnega predloga z vidika morebitnih posledic za slovenski bančni sistem in obstoječi nacionalni zakonodajni okvir (ZHKO-1).

 

Vlada s pridržkom do predloga uredbe EU o ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja       

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja.

 

Republika Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja, s pridržkom, da mora končno besedilo uredbe vključevati podrobnejšo opredelitev razlike med storitvami množičnega financiranja, ki jih smejo opravljati vsi ponudniki teh storitev, ter storitvami sprejemanja depozitov od javnosti, ki jih smejo opravljati le kreditne institucije.

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja - 7049/18 je Komisija sprejela v okviru svežnja ukrepov za poglobitev unije kapitalskih trgov. Eden ključnih namenov te reforme je razširitev dostopa do financiranja za inovativna podjetja, zagonska podjetja in druga podjetja, ki ne kotirajo na borzi.

 

Inovativna podjetja, zagonska podjetja in druga podjetja, ki ne kotirajo na borzi, imajo zaradi strukturne asimetričnosti informacij težave pri pridobivanju finančnih sredstev, zlasti ko napredujejo iz zagonske faze v fazo širitve. Ob okrnjenem delovanju trga, se je v zadnjem obdobju množično financiranje razvilo v uveljavljeno obliko črpanja virov iz množic in alternativnega financiranja. Nekatere države članice so v odziv na to uvedle domače režime za množično financiranje. Zaradi različnih regulativnih pristopov držav članic pa se poslovni modeli na teh osnovah razvitih platform ne morejo enostavno uporabljati za čezmejno opravljanje storitev v Uniji. Glede na negotovost in visoke stroške izpolnjevanja predpisov za platforme pri čezmejnem delovanju, ki nastanejo zaradi odsotnosti primernega okvira EU za dejavnosti množičnega financiranja, se ponudniki storitev množičnega financiranja soočajo s težavami pri širitvi poslovanja, čezmejni tokovi pa ostajajo omejeni. Zato želi Komisija s predlaganimi novimi predpisi določiti enotne sorazmerne zahteve za opravljanje storitev množičnega financiranja in olajšati čezmejno opravljanje teh storitev ter obenem obvladovati operativna tveganja in zagotavljati visoke ravni preglednosti ter zaščite vlagateljev.

 

Cilju predlagane uredbe so tako: določiti sorazmerne zahteve za opravljanje storitev množičnega financiranja, olajšati čezmejno opravljanje teh storitev, obvladovati operativna tveganja ter zagotavljati visoko raven preglednosti ter zaščite vlagateljev. Uredba naj bi torej zagotovila enotne, sorazmerne in neposredno izvedljive zahteve za izdajo dovoljenja in nadzor nad evropskimi ponudniki storitev množičnega financiranja, skupaj z enotno točko za nadzor, s tem pa tudi zagonskim podjetjem in MSP zagotoviti varnejše in stabilnejše okolje za dostop do alternativnih virov kapitala.

 

Odnosi z mediji