Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada sprejela program stabilnosti za letošnje leto

Ljubljana, 26. april 2018 – Vlada je danes sprejela Program stabilnosti 2018, in sicer ob predpostavki nespremenjenih politik. S tem prihodnji vladi pušča odprto pot za širši dogovor o potrebnih trajnih ukrepih in vsebinskih prioritetah. Vlada bo sprejeti program poslala Evropski komisiji.

Letošnji program stabilnosti je pripravljen ob upoštevanju Odloka o okviru za pripravo proračunov za leto 2018, prihodnja leta pa so ocenjena ob predpostavki nespremenjenih politik, zato ni bil pripravljen nov Odlok za leta 2019-2021. Program stabilnosti podrobneje opredeljuje srednjeročni fiskalni položaj in politiko ter možno pot do srednjeročnega fiskalnega cilja, kot izhaja iz začrtanega okvira.

 

Vlada je zaradi dejstva, da smo v volilnem letu, program stabilnosti sprejela ob predpostavki nespremenjenih politik in zato ne upošteva morebitnih posledic zakonov, za katere zakonodajni postopek še ni zaključen. Podoben pristop sta skladno s pravili EU nazadnje izbrali tudi Italija in Avstrija. Pričakujemo sicer lahko, da bo Evropska komisija ob oceni programa stabilnosti in pripravi novih priporočil državi Slovenijo pozvala, da prihodnja vlada program stabilnosti dopolni z ukrepi, ki bodo zagotavljali skladnost s pravili Pakta stabilnosti in rasti. Predlagani program stabilnosti namreč predvideva strukturno poslabšanje fiskalnega položaja v letošnjem letu, a nakazuje možno doseganje cilja uravnoteženja javnih financ. S tem se prihodnji vladi pušča odprto pot za širši družbeni dogovor o potrebnih trajnih ukrepih in vsebinskih prioritetah. Neprimerno bi bilo, če bi vlada v odhajanju določila in začrtala pot novi vladi, ne da bi za to pripravila ustrezne ukrepe.

Slovenija je v letu 2017 ustvarila presežek v višini 13 milijonov evrov. V vseh letih od 1995 dalje je država ustvarila primanjkljaj, najvišjega v letu 2013, ko je ta znašal 14,7 % BDP. Od leta 2013 se je  primanjkljaj zmanjševal in se v letu 2017 prevesil v rahel presežek. V 2017 so se v primerjavi z letom 2016 povečali tako celotni prihodki kot tudi celotni izdatki sektorja država, a drugi bistveno manj. Celotni prihodki so se povečali za 6,5 %, celotni izdatki pa za 1,9 %, kar je zadoščalo, da je država leto 2017 zaključila s presežkom.

 

Nominalno uravnoteženje javnih financ je za Slovenijo pomemben dosežek in kaže na ustreznost uravnoteženega pristopa socialno-ekonomske in javnofinančne politike. Slovenija je uspela v treh letih iz postopka presežnega primanjkljaja nominalno uravnotežiti javne finance in hkrati odpraviti makroekonomska neravnovesja. Zaradi ugodnejšega salda javnih financ se postopoma znižuje tudi dolg sektorja država, ki za leto 2017 znaša 73,6 % BDP in se bo po ocenah v letu 2018 spustil pod 70 % BDP. S tem pristopom se lahko zagotovi dokončanje procesa postopne javnofinančne konsolidacije, ustvari pogoje in fiskalni prostor za povečanje odpornosti in absorpcijske moči gospodarstva za blaženje učinkov naslednjega obrata v gospodarskem ciklu. Slovenija je majhna odprta država, ki je zelo občutljiva na nihanja v gospodarski aktivnosti v mednarodnem okolju in na finančnih trgih. Zato je še posebej pomembno, da v teh ugodnih časih ustvarimo zadosten potencial, da se kriza, kot smo ji bili priča po letu 2008, ne bi ponovila. Za povečanje odpornosti ekonomije in dolgoročno zagotavljanje socialne države je pomembno prioritetno krepiti vzvode, ki omogočajo zviševanje potenciala ekonomije z investicijami, vlaganji v znanje in razvoj ter krepitev produktivnosti.

Vlada je v začetku mandata sprejela tako zakon o fiskalnem pravilu kot tudi dosegla politični konsenz o hitrosti in spoštovanju pravil v času približevanja srednjeročni uravnoteženosti javnih financ, da ne bi ogrozili gospodarskega okrevanja oziroma rasti. V tem času zakon ne predpisuje hitrosti doseganja skladnosti s paktom stabilnosti in rasti, temveč le približevanje srednjeročnemu cilju, kar je ta vlada spoštovala. Slovensko gospodarstvo po mnenju Urada za makroekonomske analize in razvoj zdržno raste, večina kazalnikov nakazuje, da se še ne pregreva: rast plač je še naprej umirjena, kreditna aktivnost bank se povečuje, a je še vedno nizka, tudi stopnja inflacije je na ravni 1,4 odstotka umirjena. Hitro se zvišujejo le cene nepremičnin.

 

Za pozitivne dolgoročne učinke se bo treba aktivno posvetiti strukturnim reformam, ki bodo zagotovile vzdržno gospodarsko rast brez pregrevanja in hkrati odgovorile na demografska tveganja. V najkrajšem možnem času je treba sprejeti ukrepe za dolgoročno vzdržnost javnih financ, predvsem na področju krepitve produktivnosti in konkurenčnosti, kar bo okrepilo prihodkovno stran proračunov. Na odhodkovni strani pa so ključni ukrepi na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, saj bo zaradi staranja prebivalstva največji pritisk na financiranje ravno teh področij. Takšno smer nadaljnjega ukrepanja je nakazana tudi v nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija v skladu z dogovorjeno časovnico že posredovala Evropski komisiji.

 

Odnosi z mediji