Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 177. seji vlade

Ljubljana, 19. april 2018 – Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance prerazporedila dodatna sredstva za investicije v javno športno infrastrukturo lokalnih skupnosti in za obdobje štirih let imenovala člana v nadzornih svetih Casinoja Portorož in Casinoja Bled. Sprejela je tudi predlog stališča k predlogu uredbe in direktive Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb ter se opredelila do sklepa KNFJ glede nepoplačanih podizvajalcev. Vlada je sprejela tudi odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje Luke Mesca glede ukinjanja okolju škodljivih subvencij.

Dodatna sredstva za investicije v javno športno infrastrukturo lokalnih skupnosti

 

Vlada je ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za namen investicij v športno infrastrukturo prerazporedila dober milijon evrov.

 

Sredstva bodo namenjena za potrebe in namere lokalnih skupnosti glede novih investicij v športno infrastrukturo do leta 2021. Izvedbeni načrt Nacionalnega programa športa predvideva spodbujanje novogradnje javnih športnih objektov za enakomerno regionalno popolnitev javne mreže športnih objektov in trajnostno ter tehnološko posodobitev obstoječih javnih športnih objektov. Za sofinanciranje objektov, ki so v lasti lokalnih skupnosti so bila zato zagotovljena dodatna sredstva. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo v lasti lokalnih skupnosti.

 

Vlada imenovala člana v nadzornih svetih Casinojev Portorož in Bled

 

Vlada je danes za obdobje štirih let imenovala člana v nadzornih svetih Casinoja Portorož in Casinoja Bled.

 

Za članico nadzornega sveta Casinoja Portorož je vlada imenovala Mojco Šimnic Šolinc, za člana nadzornega sveta Casinoja Bled pa Mateja Perparja.

 

Zakon o igrah na srečo določa, da vlada na predlog ministra za finance imenuje enega člana nadzornega sveta gospodarske družbe, ki ima koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo. V začetku marca je mandat v nadzornih svetih družb potekel Mihi Butara, dosedanjemu članu nadzornega sveta Casino Portorož in Janezu Klobčarju, članu nadzornega sveta Casino Bled.

 

Ministrstvo za finance je za izvedbo postopka nominacije kandidatov za člana nadzornega sveta koncesionarja zaprosilo Slovenski državni holding. Ta je postopek nominacije opravil in ministrstvu sporočil imena kandidatov, ki jih ocenjuje kot primerne za imenovanje v nadzorni sveta koncesionarja. Med kandidati sta bila tudi Mojca Šimnic Šolinc in Matej Perpar, ki ju je vlada danes imenovala na izpraznjeni mesti.

 

Vlada sprejela stališče do uredbe in direktive EU o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov       

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe in direktive Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb.

 

Predlog uredbe je vsebinsko povezan s Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov. Predloga tvorita paket, s katerim se povečuje prizadevanje za krepitev kapitalskih trgov Evropske unije. Njun namen je odpraviti regulativne ovire za čezmejno distribucijo naložbenih investicijskih skladov v Evropski uniji in omogočiti enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo čezmejno distribucijo.

 

Oba zakonodajna predloga sta del ukrepov Evropske komisije za poglobitev unije kapitalskih trgov s ciljem zmanjšanja razdrobljenosti na kapitalskih trgih, odprave regulativnih ovir za financiranje gospodarstva in večjo razpoložljivost kapitala za podjetja. Regulativne ovire, tj. zahteve držav članic glede trženja, regulativne pristojbine ter upravne zahteve in zahteve glede uradnega obveščanja so odvračilne za čezmejno distribucijo investicijskih skladov.

 

Predlog uredbe vsebuje predloge za zmanjšanje regulativnih ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov, zaradi česar se pričakuje znižanje stroškov za upravitelje premoženja pri čezmejnem poslovanju in s tem pospešitev rasti čezmejne distribucije investicijskih skladov. Predlog uredbe je podpora za poglobitev enotnega trga investicijskih skladov Evropske unije.

 

Republika Slovenija predlog uredbe in direktive načeloma podpira. Prizadevala si bo, da bodo s predlogom uredbe in direktive upoštevani kapitalski trgi manjših držav članic ter njihovi nadzorni organi, da jim čezmejno delovanje ne bi predstavljalo dodatnega finančnega bremena. Posebna pozornost bo tudi nadalje namenjena varstvu vlagateljev.

Sporočilo za javnost

 

Vlada odgovorila na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje       

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje Luke Mesca v zvezi z ukinjanjem okolju škodljivih subvencij.

 

Vladni strateški razvojni projekt P3: Zelena proračunska reforma se trenutno izvaja in bo zaključen s potrditvijo zaključnega poročila, ki bo obravnavano na vladi v mesecu maju 2018.

 

Ministrstvo za finance je, v sodelovanju z resornimi ministrstvi, ki so člani delovne skupine in v okviru sodelovanja z zainteresirano javnostjo že opravilo popis in analizo dejanskega stanja na področju spodbud, ki jih posamezna ministrstva namenjajo različnim upravičencem. Vse ugotovitve v zvezi s popisom in analizo dejanskega stanja na področju spodbud, predlagani ukrepi in priporočila ter drugi elementi, obravnavani v okviru izvedbe projekta, bodo predstavljeni v končnem dokumentu. V njem bodo podrobno predstavljeni rezultati projekta. Vseboval bo pregled spodbud, ki jih posamezna ministrstva namenjajo različnim upravičencem, vključno z upravičenci do teh spodbud. Identificirane bodo tiste spodbude, za katere se ocenjuje, da vplivajo na zmanjševanje onesnaževanja okolja, zato jih je priporočljivo dolgoročno okrepiti in razširiti ter takšne, za katere se ocenjuje, da ne vplivajo na zmanjševanje onesnaževanja okolja, zato jih je priporočljivo nadomestiti z okolju prijaznejšimi. V končnem dokumentu bodo zbrane tudi dobre prakse iz Slovenije in Evropske Unije na področju odprave ali preoblikovanja spodbud, ki ne vplivajo na zmanjšanje obremenjevanja okolja in krepitve takšnih, ki vplivajo na zmanjševanje obremenjevanja okolja. Na podlagi analize obstoječega dejanskega stanja bodo oblikovana priporočila za možne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost na področju doseganja ciljev okoljske politike za naprej. Končni dokument bo, kot že navedeno, ob zaključku projekta posredovan tudi v potrditev na vlado.

 

Po zaključku projekta bo gradivo predstavljeno tudi zainteresirani javnosti. Prav tako bo javno objavljena na spletni strani Ministrstva za finance in na ta način predstavljena širši javnosti. Študija bo vsebinsko odgovorila na zastavljena vprašanja v zvezi z ukinjanjem okolju škodljivih spodbud.

 

Vendar pa projekt Zelene proračunske reforme ne more dati odgovora na vprašanje, kdaj država ne bo več podeljevala okolju škodljivih subvencij. Odločitev o podeljevanju posameznih subvencij je odraz upoštevanja in prepleta različnih resornih politik, tako s področja okolja kot na primer tudi gospodarstva, dela in socialne politike, kmetijstva, obdavčitve, prometa in infrastrukture in drugih resornih politik.

 

Projekt zelene proračunske reforme se osredotoča na podeljevanje subvencij izključno iz okoljskega vidika ter bo podal priporočila v smeri preoblikovanja in spodbujanja okolju prijaznih spodbud, ki prispevajo k zmanjševanju vplivov na okolje. Realizacija teh priporočil pa bo odvisna zlasti od uspešne uskladitve ciljev različnih resornih politik. Pri tem bodo imeli pomemben vpliv na uspešno realizacijo priporočil tudi drugi projekti, strategije in iniciative, ki tečejo vzporedno s projektom Zelene proračunske reforme, kot na primer Okvirni program partnerstva za zeleno gospodarstvo, Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Strategija pametne specializacije, Slovenska industrijska politika, Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji  in druge.

 

Vlada se je opredelila do sklepa KNFJ glede nepoplačanih podizvajalcev       

 

Vlada Republike Slovenije se je na današnji redni seji seznanila s sklepom Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, ki ga je komisija sprejela na svoji 40. nujni seji, 1. 3. 2018, ob obravnavi točke »Problematika nepoplačanih podizvajalcev podjetja GPG Inženiring, d.d.« in se do njega opredelila.

 

Vlada je problematiko izbrisnih pobotnic v letu 2017 prvič obravnavala 13. 4. 2017, ko se je opredelila do sklepa KNJF z dne 24. 3. 2017 in jo poslala KNJF. V takratnem sklepu je KNJF vladi predlagala, naj DUTB predlaga ukrepe za pravično razrešitev situacije v primeru uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe Vegrad AM ter o predlaganih ukrepih poroča KNJF. V okviru svojega odziva je vlada pojasnila, da tudi kot skupščina DUTB nima pristojnosti izrekanja ukrepov DUTB v zvezi z problematiko izbrisnih pobotnic. Slednje je med drugim pojasnila z dejstvom, da nima pristojnosti opredeljevati se do posameznih poslovnih odločitev DUTB, ki so v pristojnosti njenega poslovodstva. Vlada je med drugim predlagala, da v kolikor podizvajalci menijo, da jim izbrisne pobotnice pripadajo brez plačila, lahko v okviru pravnih sredstev z ustreznimi dokazili to tudi uveljavljajo.

 

KNJF je nato 18. 5. 2017 sprejela sklep, s katerim je od vlade zahtevala, da kot skupščina DUTB zahteva izdajo izbrisnih pobotnic za hipoteke na objektih »Celovški dvori« v Ljubljani in »Nokturno« v Kopru. Do navedenega sklepa se je vlada opredelila 13. 12. 2017, njegovo vsebino pa je že predhodno obravnavala in sicer na sejah 8. 6. 2017 in 15. 6. 2017. Obenem so bili v okviru priprave odziva vlade sklicani sestanki s podizvajalci in DUTB. V svojem decembrskem odzivu je vlada ponovila svoja aprilska stališča, med drugim, da ni primerno, da bi vlada kot skupščina DUTB sprejela sklep, ki bi DUTB nalagal izdajo izbrisnih pobotnic, saj ZUKSB določa, da DUTB lahko dolg odpusti le, če to stori v okviru prestrukturiranja gospodarske družbe.

 

Ministrstvo za finance problematiko podizvajalcev spremlja, saj mu DUTB redno poroča o stanju in aktivnostih na tem dosjeju.

 

Tudi v zadnjem primeru pojava novih informaciji o problemu podizvajalcev v medijih, se je Ministrstvo za finance ponovno obrnilo na DUTB za dodatna pojasnila. DUTB je podrobno pojasnila, da je pregledala dokumentacijo, ki se nanaša na primer GPG v papirnati in elektronski obliki. Dokumentov, iz katerih bi izhajala zaveza DUTB, da izda izbrisno dovoljenje za izbris bremen na nepremičninah, ki so bile predmet obravnave, ni našla. Ministrstvo za finance in DUTB sta o teh ugotovitvah seznanila KJNF na seji 1. 3. 2018.

 

Za realizacijo sklepa KNJF 1. 3. 2018, se je Ministrstvo za finance za dodatna pojasnila obrnilo tudi na Ministrstvo za pravosodje, NLB in Slovenski državnih holding.

 

V okviru poizvedovanja glede izbrisne pobotnice je Ministrstvo za finance ugotovilo, da je stečajni upravitelj družbe GPG Inženiring – v stečaju v sistemu AJPES (eObjave – Objave sklepov in pisanj izdanih v postopkih zaradi insolventnosti) objavil izredno poročilo glede najdbe izbrisne pobotnice št. 3037/2138-GPG Inženiring, ki je priloga tega poročila. Stečajni upravitelj je namreč na podlagi seznanitve s sklepom KNJF samoiniciativno preiskal arhiv dolžnika GPG inženiring. Ob pregledu arhiva je v njem našel original izbrisne pobotnice. O navedenem dejstvu je s predmetnim izrednim poročilom obvestil upnike stečajnega dolžnika in KNJF.

 

Rezultat poizvedbe in novo ugotovljenih dejstev pritrjuje dosedanjim stališčem DUTB, da ne obstajajo pravno utemeljeni razlogi za izdajo izbrisnega dovoljenja za izbris bremen, kot to želijo podizvajalci.

 

Kljub dejstvu, da je bila izbrisna pobotnica najdena in vlada v okviru predmetnega poročila o tem poroča KNJF, velja poudariti, da zadevno vprašanje ni v pristojnosti niti Ministrstva za finance niti vlade. Stečajni upravitelj družbe GPG inženiring je tisti, ki razpolaga z informacijami o dokumentih, ki se nahajajo v dokumentaciji družbe. Nadzor nad delom upravitelja v konkretnih postopkih je v pristojnosti sodišča in upnikov. Sodišče lahko stečajnemu upravitelju naloži opravila in zahteva od njega pojasnila. Prav tako imajo do stečajnega upravitelja pristojnosti tudi posamični upniki in upniški odbor, če je imenovan. Nadzor nad delom stečajnih upraviteljev pa vršita v okviru pristojnosti, ki jih daje zakon tudi Ministrstvo za pravosodje in Zbornica upraviteljev Slovenije.

 

Ne glede na to, da vlada, tudi kot skupščina, nima pristojnosti posegati v posamezne posle DUTB ali NLB, niti z družbami v stečaju, pa si je vlada ves čas prizadeva razjasniti okoliščine problematike izbrisnih pobotnic.

 

Odnosi z mediji