Skoči na vsebino

NOVICA

Tudi na zasedanju IMF pozivi k ukrepanju v dobrih časih

Washington, 22. april 2018 – V Washingtonu se danes zaključuje glavni del spomladanskega zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se ga udeležuje tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. IMF je ta teden izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo, letos nam napoveduje štiriodstotno rast BDP, so pa predstavniki sklada v pogovorih s člani delegacije našo državo pozvali, naj obdobje visoke rasti izkoristi za strukturne reforme in oblikovanje zadostnih rezerv za naslednjo krizo. To je bilo tudi sicer eno ključnih sporočil zasedanja, na katerem je odmeval tudi poziv k nadaljnji odprtosti svetovnega gospodarstva.

Predstavniki IMF in investitorjev v državne obveznice so v pogovorih s člani delegacije ob robu zasedanja poudarili, da je Slovenija v minulih letih naredila velik napredek – od nominalnega uravnoteženja javnih financ in učinkovitega upravljanja z dolgom do znižanja deleža slabih posojil v bankah in števila brezposelnih. Opravljeno delo se odraža tudi v trenutno visoki gospodarski rasti.

 

IMF je napoved letošnje rasti za Slovenijo ta teden zvišal z 2,5 odstotka na štiri odstotke, za prihodnje leto pa nam napovedujejo 3,2-odstotno rast. Te razmere bi morala Slovenija po mnenju sogovornikov iz sklada bolje izkoristiti za strukturne reforme, vzpostavitev temeljev za dolgoročno vzdržno gospodarsko rast in oblikovanje zadostnih rezerv za naslednjo gospodarsko krizo – ne glede na prihajajoče volitve.

 

»Na ministrstvu za finance se s tem strinjamo in k dodatnemu ukrepanju pozivamo ves čas. Država še ni dovolj dobro pripravljena na naslednjo krizo, zato je pomembno, da ne ponovimo napak iz preteklosti in da v dobrih časih ustvarimo dovolj rezerve za slabše čase. Fiskalno pravilo je skupna odgovornost vseh nas, ne le finančnega ministrstva,« je priporočila sogovornikov komentirala ministrica Vraničar Ermanova.

 

Da bi morale države gospodarsko rast izkoristiti za znižanje javnega dolga in ustvarjanje fiskalnih rezerv za spopad z naslednjo krizo, je bilo sicer eno ključnih sporočil letošnjega spomladanskega zasedanja. Prav tako je odmeval poziv k nadaljnji odprtosti svetovnega gospodarstva in spoštovanju dogovorjenih pravil. Za to se je zavzela tudi Slovenija, ki je kot močno izvozno usmerjena država na dogajanje v svetu še toliko bolj pozorna.

 

Predstavniki IMF in investitorjev – s slednjimi bo ministrica pogovore nadaljevala tudi v prihodnjih dneh – so v pogovorih s člani slovenske delegacije izrazili tudi pričakovanje, da bo Slovenija nadaljevala z že začetimi privatizacijskimi postopki.

 

Glede privatizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) je ministrica spomnila na problem z nadaljevanjem sodnih postopkov proti NLB glede prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, ki predstavljajo kršitev prava EU, mednarodnega prava in ustavnopravnega reda Slovenije. Ti postopki trenutno predstavljajo preveliko zunanje tveganje za prodajo NLB, zato je Slovenija vložila prošnjo za spremembo zavez, danih Evropski komisiji. Ministrica je pojasnila, da pogajanja s komisijo še tečejo, naš cilj pa je, da dosežemo dogovor tako glede primernega roka privatizacije kot izravnalnih ukrepov.

 

Odnosi z mediji