Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 176. seji vlade

Ljubljana, 12. april 2018 – Vlada je danes s področja ministrstva za finance poleg potrditve Nacionalnega reformnega programa med drugim sprejela stališče Slovenije, da ne nasprotuje predlogu sklepa o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Ukrajini. Vlada se je opredelila do dveh poslanskih predlogov glede spremembe zakonodaje in ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo razporedila sredstva za finančno spodbudo podjetju Lonstroff AG. Vlada je imenovala tudi direktorja v svet direktorjev Evropske investicijske banke.

Slovenija ne nasprotuje dodatni finančni pomoči EU Ukrajini

Vlada je danes sprejela stališče Slovenije, da ne nasprotuje predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta EU o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Ukrajini ter izplačilu posameznih obrokov, v kolikor bo Ukrajina izpolnjevala pogoje gospodarske politike, ki bodo določeni v memorandumu o soglasju.

Ukrajina je novembra lani Evropsko komisijo uradno zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč EU. Ta pomoč naj bi prispevala h kritju potreb države po zunanjem financiranju in podpori pri izvajanju reform. Komisija zato predlaga nov program makrofinančne pomoči EU, ki bi znašal največ milijardo evrov in se zagotovi v obliki srednje- do dolgoročnih posojil v dveh obrokih.

Načrtovana izplačila v okviru makrofinančne pomoči bodo odvisna od uspešno opravljenih pregledov v okviru programa Mednarodnega denarnega sklada in učinkovitega črpanja sredstev s strani Ukrajine ter ukrepov strukturnih reform, ki bodo določeni v memorandumu o soglasju.

Vlada ne podpira predloga poslancev za noveliranje zakona o prispevkih za socialno varnost

Vlada je danes sprejela mnenje k predlogu novele zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Miho Kordišem. Vlada predlagani izenačitvi prispevne stopnje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca in zavarovanca nasprotuje.

Skupina poslank in poslancev predlaga izenačitev prispevne stopnje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca s prispevno stopno zavarovanca, torej povečanje z 8,85 % na 15,50 odstotka. Dvig naj bi se uveljavil postopoma, in sicer po dve odstotni točki v letih 2020 in 2021 ter za 2,65 odstotne točke v letu 2022.

Vlada temu predlogu nasprotuje, saj pomeni enostranski poseg v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja brez upoštevanja vseh ostalih elementov tega sistema in učinkov na ostale družbene podsisteme.

Poleg tega se s predlogom po mnenju vlade znatno povečuje stroškovna obremenitev dela na vseh segmentih gospodarstva in tudi v javnem sektorju. To predstavlja poslabšanje enega temeljnih elementov konkurenčnosti poslovnega okolja, za katerega se že dalj časa ugotavlja, da je eden od pomembnih elementov, po katerem Slovenija ni konkurenčna.

Predlog bi po oceni vlade vplival tudi na ekonomsko emigracijo najperspektivnejšega dela mlade generacije in na povečanje tveganja za sivo ekonomijo (povečanje zaposlovanja in dela na črno).

 

Vlada ne podpira Zormanove novele zakona o igrah na srečo

Vlada je danes sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta, da državni zbor znova odloča o noveli zakona o igrah na srečo, ki jo je državnemu zboru predložil poslanec Branko Zorman, sprejeta pa je bila 20. marca 2018. Vlada podpira zahtevo državnega sveta, da poslanci znova odločajo o sprejetem zakonu, ter predlaga, naj navedenega zakona ne sprejmejo, saj področja iger na srečo ne ureja celovito.

V iztekajočem se mandatu vlade je bilo kar nekaj poskusov celovitega pristopa, vendar jih ni bilo mogoče izvesti. A to še ne pomeni, da je treba pristati na izrazito delne, nepremišljene in pomanjkljive rešitve, kakršna je sprejeta in ki ureja zgolj področje stav. Zaradi izrazito partikularnega dometa se zakon (razen za prireditelje stav) ne dotakne niti odprave zahteve po sedežu koncesionarja v Sloveniji, ki ni skladna z evropskim pravnim redom, niti odprave administrativnih ovir, ko gre za zmanjšanje števila reguliranih poklicev, niti lastniške sestave gospodarskih družb, ki imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici in kjer bi bilo treba za pritegnitev domačih in tujih vlagateljev nujno odpraviti omejitve pri lastniški sestavi teh gospodarskih družb in s tem slediti tudi strategiji upravljanja kapitalskih naložb države.

Vlada meni, da je bolj smiselno pristopiti k pripravi celovitih zakonskih rešitev, ki bi temeljile na predhodno izvedenih analizah, po možnostih v okviru priprave nove strategije razvoja iger na srečo, ki bi bila podlaga za vodenje politike ter sprejemanje ukrepov na področju prirejanja iger na srečo v naslednjem desetletnem obdobju. V okviru priprave omenjene strategije bi bilo treba izvesti tudi analize, ki bi podale bolj verodostojne ocene o številu igralcev, ki igrajo pri tujih ponudnikih športnih stav, ter ocene o vplačilih slovenskih igralcev pri tujih ponudnikih. Na podlagi tako izvedenih analiz bi bilo mogoče z večjo gotovostjo opraviti premislek o tem, na kak način urediti področje stav, da bi lahko dosegli namen okrepitve financiranja fundacij, ki se financirajo iz koncesijskih dajatev. Po mnenju vlade ocene, na katerih temelji novela, podlage za tehten razmislek ne morejo podati.

Predlagana ureditev vstopa novih koncesionarjev na trg stav tudi ne pomeni nujno zvišanja prihodkov, ki jih v Sloveniji prejemata obe fundaciji. Potencialni novi koncesionarji bi ob vstopu na legalni trg v začetni fazi pričakovano ponudili boljše kvote, kar pomeni višje dobitke in izplačila, ta pa znižujejo osnovo za davke in koncesijsko dajatev, ki je razlika med vplačili in izplačili v stave.

Kot je bilo večkrat poudarjeno, je namen sprejete ureditve odpreti trg stav, zato je nerazumljiva izjemno visoka vstopna provizija v višini 500.000 evrov, kar je bistveno več od tiste, ki jo je denimo ob odprtju trga uzakonila Danska (okoli 35.000 evrov), ki je bila tudi s strani predlagatelja novele zakona pogosto omenjena kot zgled. Vprašanje je, koliko ponudnikov bi se odločilo za takšen vložek, tudi ob upoštevanju visoke davčne obremenitve iger na srečo.

Glede na vse našteto obstajajo resni dvomi, da sprejeti zakon sploh ne bo dosegel postavljenih ciljev glede povečanja koncesijskih dajatev. Slabo premišljene rešitve lahko celo pripeljejo do položaja, ko bo enega monopolnega prireditelja spletnih stav zgolj nadomestil novi monopolist, ki bo vplačal visoko vstopno provizijo.

Izpostaviti moramo tudi dejstvo, da je sprejeta novela zakona o igrah na srečo tehnični predpis, kar pomeni, da bi moral biti že predlog novele (torej pred sprejemom) predložen v postopek predhodne notifikacije Evropski komisiji.

Vlada zato podpira zahtevo državnega sveta, da državni zbor znova odloča o noveli zakona o igrah na srečo, ter predlaga, naj navedenega zakona ne sprejme.

 

Vlada zagotovila sredstva za finančno spodbudo podjetju Lonstroff AG

Vlada je na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prerazporedila sredstva za spodbujanje tujih investicij, z namenom dodelitve finančne spodbude podjetju Lonstroff AG. Vlada je, za namen investicijskega projekta novega proizvodnega obrata za Lonstroff medicinske elastomere v Sloveniji, zagotovila skoraj 657 tisoč evrov.

Podpis pogodbe o dodelitvi finančne spodbude podjetju je predviden za 18. april, položitev temeljnega kamna, ki pomeni začetek izgradnje nove tovarne medicinskih elastomerov na degradiranem območju občine Logatec, pa za 17. maja. Vlada ocenjuje, da je sprejem odločitve o dodelitvi finančne spodbude podjetju nujen, saj bi bilo podjetje sicer prepuščeno negotovemu položaju glede izvedbe projekta. Vlada ocenjuje tudi, da bi za podjetje nastala materialna in ekonomska škoda, če bi vlada s to odločitvijo odlašala.

 

Vlada imenovala direktorja v svet direktorjev Evropske investicijske banke      

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji imenovala na funkcijo direktorja v svet direktorjev Evropske investicijske banke Andreja Kavčiča.

Po Statutu EIB države članice direktorje in namestnike direktorjev predlagajo v imenovanje, imenujejo pa jih guvernerji banke. Člani sveta direktorjev so neodvisni in odgovorni le EIB.

V letošnjem letu pričakujemo sprejem več pomembnih odločitev v EIB, ki so povezane z:

• izstopom Združenega kraljestva (ZK);

• namero po ustanovitvi posebne institucije v okviru Skupine EIB za posle banke v okviru implementacije zunanjega mandata EU in

• projekti, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo.

Izstop ZK bo pomembno vplival na poslovni model banke v prihodnje, tako v smislu obsega poslov kot tudi posojilnih prioritet ter s tem v zvezi tudi s potrebo po nadomestitvi kapitala ZK. Pogajanja z ZK še potekajo, na svetu direktorjev pa že potekajo razprave o vplivu izstopa ZK na poslovanje banke v prihodnje, še posebej glede možnih scenarijev nadomestitve kapitala ZK. Za Slovenijo je še posebej pomembno, da od banke pričakuje sofinanciranje vitalno pomembnih projektov, o katerih bi lahko banka odločala še letos. Upravni odbor EIB oblikuje predlog vzpostavitve posebne banke za financiranje poslov zunaj EU, kjer bo potrebno zagotoviti rešitev, ki ne bo zmanjševala dostopa držav članic do sredstev banke. V tem smislu je potrebno zagotoviti, da zaradi izstopa ZK in ustanovitve posebne institucije v okviru banke ne bo bistvenega zmanjšanja ovojnic za posojilne prioritete pomembne za Republiko Slovenijo, kot sta kohezija in transport.

Svet direktorjev je nerezidenčni organ kar pomeni, da direktorji delo opravljajo izven sedeža banke, se pa udeležujejo zasedanj sveta direktorjev, ki praviloma potekajo desetkrat letno v Luxembourgu.

 

Odnosi z javnostmi